Reply To: Samoanaliza
Cristina wrote: vendar bom vseeno opisala svojo izkušnjo s procesom prisotnosti.
Hvala za tvojo izkušnjo 
Cristina wrote: Kar me muči, kar me pač žalosti v tem življenju, se je potenciralo za večkrat. Z dihanjem se negativne misli in z njimi povezana čustva okrepijo in so prisotna, v mojem primeru 24 ur na dan. Mislim, da Tadej temu pravi, da jih spravimo v gibanje.
…spravimo v gibanje se temu (tudi mojemu joku) reče – ok.
Sem se pač spravila v gibanje z nekim drugim sistemom 
, ki meni ustreza – “tehnik” enostavno ne prenesem in jih nisem zmožna izvajat. Različne (druge) vaje pozornosti so mi pisane na kožo (in pod njo) – in to tudi že nekaj let počnem.
Cristina wrote: Pomembno pri procesu prisotnosti ni samo to, da ti spraviš na plano boleče misli, čustva, ampak, da jih pravilno sprocesiraš.
Vem, da gre za umove konstrukte (najsi bo to tehnika ali vaja npr.),a nič manj umsko mi ne zveni procesiranje. Povrhu še pravilno 
, torej ne napačno 
.
Energija se mi z mojimi vajami tudi pooočasi vrača in tako vzpostavlja pogoje za še več gibanja . Od leta 2002 je pač pri meni tako, da se BOJIM CONE NEKOMFORTA. Sicer navkljub strahu vztrajno in nežno brcam v nove nivoje (drugače sploh ne bi bila, kakršna zdaj sem , tam, kjer sem), a ta strah me hromi in ubija željo po praznini.