Reply To: Sam svoj terapevt?
ozelot wrote: Haha… jest pa edini z vozičkam ne bom mogu po tebi vozit ker ne morem po stopnicah.
.
Torej če kar takoj odgovorim je to kar si opisal zame preveč. Enkrat sem že rekel da imaš izvrstno znanje ampak če bi si jest hotu s tem pomagat bi moral svoje življenje spremenit že 20 let nazaj. Zakaj? Ker pojma nimam kaj je praznina, kaj je mudra, kaj je torzijsko polje ipd. Kot bi mi dal za vozit vesoljsko ladjo. Če bi hotel vse to pravilno razumet in ozavestit bi potreboval kar nekaj časa. Verjamem da je meni podobnih nevednežev kar precej in zato raje vzamemo kako tableto.
Saj vem, da tega ali vsaj dela tega, o čemer sem govoril, ne veš.
Zato sem ti pa predlagal izposojo knjige. Povsem druga stvar pa je,
če si se ti že vnaprej odločil, da se tega nisi sposoben naučiti.
Jbg, omejitve si postavljamo sami, v grobem pa lahko folk razdelimo
na dve skupini – na tiste, ki iščejo priložnosti in na tiste, ki
se priložnostim izogibajo.
ozelot wrote:
Popolnoma se strinjam da je delo na sebi tisto ki te reši ampak…AMPAK zelo sem prepričan da obstaja nek bypass ki ljudem mojega kova pomaga doseči neko izboljšanje. .
Seveda obstaja. Obstaja pa
še eno zanimivo dejstvo – na fizični ravni zelo pogostokrat
boljše funkcionirajo ljudje s številnimi psihološkimi problemi kot
tisti, ki imajo le enega, a poglobljenega. Vzrok je preprost – ko
je nek problem manifestiran, se izklopijo določeni geni, kar se
sčasoma odrazi na fizični ravni. Ampak če te muči nek strah in
številne druge težave, te recimo niso manifestirane, ko npr. bereš
Alan Forda. Medtem so torej geni vklopljeni in telo funkcionira. Če
pa recimo nekdo fura globoko zamero ali globok občutek žrtve, pa se
to manifestira ves čas. Določeni geni so praktično ves čas
izklopljeni, zato pride do težave na fizični ravni (to je le en
poenostavljen pogled, v resnici so stvari kompleksnejše). Zato
so/(ste?) ljudje, ki na vseh ravneh špilajo vlogo žrtve in na vseh
ravneh iščejo pomoč od zunaj, pravzaprav v drugi skupini –
skupini poglobljenega problema, ki se potem, kot sem rekel, rad
odrazi na fizični ravni.
ozelot wrote:
Vidim polno ljudi ki so enostavno v dobrem stanju kakorkoli jih pogledaš in nič ne delajo na sebi,… pravzaprav se zdijo celo butasti,..in tudi še niso slušali za prizemljitev ali mudre..
Fantastično si tole napisal – da so butasti. Seveda ne mislim,
da so res, a gre za to, da inteligenca nima veze z zdravjem.
Najpogosteje je med folkom celo obratno – tisti, ki so
inteligentni, a hkrati nimajo ustreznega življenjskega znanja, ves
čas nekaj pametujejo, intelektualizirajo, predalčkajo, skušajo
stvari štekat …, so z zavestnostjo v glavi in nimajo ustrezne
povezave z Zemljo. Zato pogostokrat obolevajo, imajo blede face in
zaprto srce. Ne obstaja brez veze izraz »sveta preproščina«.
Povezan je z zdravjem, instinkti, energijo …
ozelot wrote:
Jest verjamem da je vsako bolezensko stanje le posledica da nekje ne dopuščam ljubezni da steče skozme v mojo realnost. Te blokade potem povzročajo simptome. ..
Tega nisem nikoli postavljal pod vprašaj.
ozelot wrote:
In ja…večkrat se sprašujem ali meni mojstri in vse kar počnem sploh kaj pomaga. Moram priznati da sem se kar nekajkrat ujezil ker nisem požel pridelka ki sem si ga zamislil. Se pa dogaja nekaj povsem nepričakovanega in sicer dogajajo se spremembe na drugih področjih mojega življenja. V odnosih, v nekakšnem drugačnem videnju sveta (vidim kaj se dogaja v ozadju nekega dogajanja) na sonce lahko grem ker še lani nisem smel zaradi sončaric ki sem jih utrpel pred leti, ljudje me na nek način kličejo na pomoč ko so v kakih krizah in pravijo kako zelo jim olajša ko rečem kako besedo pa četudi se zdi da nima nobene veze z ničemer,.. skratka fizično ne gre ravno po planu ampak sej fizika ni moj edini svet, fizika ni vse. ..
Ni, ampak živimo in delujemo v fizičnem svetu. Telo je orodje
duha in mora biti za ekspanzijo na vseh ravneh zdravo. Kako bi recimo
kmet lahko kvalitetno obdelal zemljo z zlomljeno motiko? Če fizično
adekvatno ne funkcioniraš, si preprosto prisiljen, da se razvijaš
le na nekaterih ravneh. Tudi slep človek recimo spontano razvije
druge čute.
ozelot wrote:
Torej ljudje iščemo pomoč ker si sami ne znamo pomagat. Bog je dal nekateri ljudem talente in moč da zdravijo ljudi. Take talente iščem jest. Zdej pa če so ti talenti brezveze pol je pa res vse brezveze. Eni znajo špilat harmoniko drugi pa znajo super kuhat,.. tretji zdravit. Dejmo jim priliko ane. Talent ni nič drugega kot kanaliziranje božanske ljubezni med ljudi. Skozi talente deluje višja sila.
Iščem zdravilca ki mi bo naredil kar sam ne zmorem. Če je pa to narobe pol pa zaprite šolo za terapevte in delejte kej drugega 
S prvim delom se strinjam in je
normalen. Vprašanje je le, kakšno pomoč folk išče. Nekateri
takšno, da se naučijo določenih stvari tako, da jim drugič pomoč
več ne bo potrebna, nekateri pa iščejo stalno razne oblike pomoči,
pri katerih kdo naredi kaj namesto njih.
Niti enega zdravilca ne poznam, ki bi bil konstantno sposoben
izvajati čudeže. Nekaterim včasih čudež rata, če se poklopijo
številne okoliščine, kar se je zgodilo že tudi meni. Drugač je
pa potrebno rovovsko delo, da se usposobiš, da si sploh lahko
kolikor toliko dober zdravilec. Večini se ne ljubi, »zdravili« pa
bi. Ena bejba, ki je letos izstopila iz moje šole, mi je recimo
rekla: »Nisem vedela, da bo tako naporno; grem raje k Domančiču.«
E, a sad – ker so čudeži redki, poteka zdravljenje po etapah.
Finta je v tem, da se človekov sistem na vsako stanje adaptira. In
vsaka velika sprememba potem zanj pomeni stres. Lej čist življenjski
primer – gotovo poznaš veliko primerov ljudi, ki so izhajali iz
revnega okolja, na katerega so bili adaptirani, potem pa na nek način
obogateli (šport, loto …), a nazadnje ves denar izgubili. Za
nekoga, ki je adaptiran na pomanjkanje, je obilje stres, zato ga
podzavestno sabotira, da spet pride v »varno« okolje.
Podobno je pri terapevtskem delu. Če se ne usposobiš, da si
pomagaš sam, te čaka dolgotrajno obiskovanje takšnih in drugačnih
terapevtov, vidcov, mojstrov kanalizacije ;o) ipd. Pravih rezultatov
pa ni. Sistem itak rabi čas za adaptacijo na nove razmere, če pa tusi skozi spremembe furaš žrtev, gre vse skupaj počasi. Če pa se nečesa naučiš sam in to potem razvijaš, hkrati z
izboljšanjem zdravja gradiš tudi samopodobo, gotovost vase, skozi
katero si postavljaš vedno višje cilje ipd. Mene recimo zanimajo
predvsem takšni pristopi – izvajanje terapij mi je celo nekoliko
odveč, tudi v Šoli za bioterapevte pa pokrivam progra,e, ki se
nanašajo predvsem na osebno rast.
tadej pretner2014-06-06 21:44:15