Reply To: Resnično ljudstvo
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Resnično ljudstvo › Reply To: Resnično ljudstvo
strelka
Normal
0
21
false
false
false
MicrosoftInternetExplorer4
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}
Aboriginsko obredje, magija in
zdravljenje
Z obredjem Aborigini priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli
na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo – Aboriginski tradicionalni
zdravilec je oseba z veliko duhovno močjo in najprej odkriva duhovni vzrok
bolezni – Čarovnik vnaša v človeka zle duhove
Obredje – za priklic novega življenja
Stvaritelji so torej ustvarili vse pojavnosti, ki jih zmoremo opaziti v krajini
– človeka, živali, rastline, kamne – da bi prebivali skupaj v harmoniji (kot so
nekdaj Aborigini z vsem). Stvariteljske ustvarjalne sile v krajini so še vedno
žive in morajo biti žive. Aborigini jih zato vedno znova priklicujejo in
revitalizirajo s cikli obredov. Kajti čeprav so nevidni običajnemu človeškemu
videnju – so stvaritelji ohranili vitalno življenjsko silo, ki ima moč, da
pronica v življenje ljudi in vsega ustvarjenega in vse to znova in znova
oživlja.Torej je tudi magično obredje in verovanje avstralskih domorodcev
neizogibno povezano z njihovimi totemskimi stvaritelji, ki so ustvarili svet v
času sanjanja. Še dandanes se Aborigini zato zbirajo na svetih prostorih ali
točkah, kjer z določenimi obredi priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti
ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo.
S svetimi točkami, ki imajo posebno duhovno moč, je posejano ozemlje slehernega
aboriginskega klana. Posamezni klani in posamezniki znotraj njih so odgovorni
za vzdrževanje določenih svetih točk. Zanje skrbijo na različne načine. Ščitijo
jih pred (belimi nemodrimi) vsiljivci, ki niso zreli za obisk teh točk ter
točke tedaj, ko je potrebno, oskrbujejo s primernimi obredi. Točke oblikujejo
del obredja vsakega klana. Odgovornost za sveto mesto je porazdeljena med vse
pripadnike nekega plemena v določeni krajini. Vsak član plemena ima posebno
nalogo v obredu. Aborigini se zavedajo, da je vsaka nemarnost ali brezbrižnost
v igri obreda lahko vzrok za škodo v naravi – če se obred ponesreči, lahko
zmanjka vode, klan napade čudna bolezen ali kakšne živali. Aborigini tradicionalno
verjamejo, da vsakogar, ki zanemarja svoje dolžnosti pri obredjih, doleti
kazen, ki je bila sankcionirana že v času sanjanja (v pračasu, v času Resnice).
In vedo tudi, da je vsako nespoštovanje narave in njenih zakonov nekega dne
kaznovano. Zato ne kradejo, ne ubijajo in ne posiljujejo nikogar in ničesar, ne
na takšen ne na drugačen način.
Obred je predstava
Cilj vsakega aboriginskega obreda je priklicevanje prisotnosti določenega
totemskega stvaritelja. Z obredom Aborigini opogumljajo določenega stvaritelja naj
ponovno sprosti svoje ustvarjalne sile. Tako z izjemno natančno določenim
zaporedjem plesov, popevanj in korakov (kozmogram!) ustvarjajo takšno vzdušje,
kot je vladalo v času Sanjanja, ko so stvaritelji šele ustvarjali svet.
Aborigini se torej z obredom “povrnejo” v tisti čas. Z določenimi
natančnimi plesnimi koraki, popevanjem in umetniškimi predmeti skušajo
poustvariti ozračje, ki je najprimernejše za določenega Stvaritelja. Tako ga
prikličejo v naš svet. Obujajo ga, obujajo njegove ustvarjalne prasile in ga
prosijo, naj jih ponovno sprosti in tako neki krajini in bitjem v njej zagotovi
nadaljevanje življenja. Z obredi Aborigini oživljajo mrtvo materijo, saj
brez duha v njej ne bi bilo življenja. Natanko vedo, kako pomembno je, da
ohranjajo in ves čas revitalizirajo življenjske sile Narave in da so hvaležni
za to, da jim njene moči dajejo življenje. Še vedno so, kljub civilizacijskemu
nasilju, v tesnem stiku z naravo ter se resnično zavedajo, da je Narava nosilka
našega življenja. Če bomo uničili njo, bomo tudi sebe!
Obredna predstava je sestavljena iz niza zgodb, ki govore o stvarjenju in
Stvaritelju in si slede v natančno določenih ciklih. Takšen obred je izjemno
močan in pomemben, tako v duhovnem kot tudi v pripovednem, umetniškem smislu. Za
uprizoritev večjega (npr. enoletnega) obreda se zbere skupaj več aboriginskih
klanov, ki žive v določeni krajini. V obredu skupaj ustvarjajo celovitost, saj
vsakdo med njimi obredu doda lastno zgodbo ritualnega cikla. Takšen obred traja
tudi več dni. Pravi obred terja tudi mnogo priprav. Aborigini dneve pred
začetkom obreda zato slikajo, rezbarijo, delajo peščene skulpture, krasijo
palice ter izdelujejo še mnoge reči, ki jih potrebujejo kot nepogrešljive
obredne dodatke. Vse umetniške in druge izdelke, ki jih nameravajo uporabiti v
obredu, izdelajo še posebno skrbno, saj se zavedajo, da le ena slabo ali
nepravilno izdelana stvar – lahko odvrne sile stvaritelja.
Tudi obredni plesi in popevanje so nadvse skrbno izbrani, kajti le posebni
plesi, napevi in besede zmorejo priklicati določenega Stvaritelja. Ko se obred
začne, si plesi in napevi slede v določenem vrstnem redu, prav takšnem, ki
povsem posnema izvorno popotovanje določenega stvariteljskega bitja v času
Sanjanja. Obredna predstava natančno in slikovito prikazuje dogodke na poti
nekega Stvaritelja, njegove boje s sovražniki in njegovo ustvarjanje. V obredje
je vključene veliko umetnosti, saj so Aborigini resnični umetniki – ustvarjajo
iz sebe. Še danes za svoje izjemno ustvarjanje potrebujejo le nekaj poceni
pripomočkov. Kljub temu ustvarjajo čudovite in duhovno močne kreacije. Večinoma
ustvarjajo na tleh, čepe ali kleče, na deskah, koščkih platna … Tradicionalno
so za slikanje uporabljali le štiri barve (rdeča, rumena, črna, bela), ki so
izhajale iz naravnih elementov, okre in rastlinskih barvil. Slikarski in
kiparski pripomočki so bili: prsti, usta (nabrizgali so barvo) in vejice. Za
rezbarjenje in graviranje so uporabljali kamnite nože, sekire, dleta in
kladiva. Poslikavali so tudi kamne, telesa in reči za vsakodnevno rabo …
Zdravilec – oseba izjemnega duha
Kakor so pri nas, v zahodni družbi, zdravniki tisti, ki navadno zdravijo, pri
Aboriginih to vlogo prevzemajo ženske in moški, ki jim pravijo tradicionalni
zdravilci. Aborigini namreč verjamejo, da povzročajo bolezen in smrt
čarovniki, duhovi in Stvariteljska bitja. Zato mora biti zdravilec oseba z
veliko duhovno močjo. Šele takrat, ko bolnemu ne pomagajo niti skrbno
pripravljena aboriginska zelišča in njihovi pripravki, pokličejo domorodci
tradicionalnega zdravilca ali zdravilko. Najprej se zdravilec z bolnikom ali
sorodniki pogovori, nato pa poskuša odkriti duhovni vzrok bolezni. Ko ga
odkrije, predlaga ukrepe in zdravljenje, ki naj bi bolniku znova povrnilo
zdravje. Če bolnik umre kljub zdravilčevim posegom, zdravilec opiše in določi
vzrok bolnikove smrti.
Tradicionalni zdravilec je, kot že omenjeno, največkrat oseba z izjemno duhovno
močjo. Ta duhovna moč je pridobljena na dva načina: z vajenstvom ali ukom ali
pa je podedovana, prirojena. Večina aboriginskih zdravilcev ima stike s t.i.
onstranstvom, večina jih ve tudi za prihodnje dogodke. Njihova nenavadna,
posebna moč in zmožnosti jim dovoljujejo, da lahko ugotavljajo globje duhovne
vzroke bolezni, da zdravijo, napovedujejo prihodnost in zavarujejo ljudi pred
čarodeji in njihovimi zlemi dejanji. Ker imajo veliko duhovno moč, lahko tudi
izginevajo ter hitreje kot navadni smrtniki potujejo v času in prostoru.
Navadno vedo, kaj se bo zgodilo ali kaj se dogaja tisoče kilometrov daleč.
Dogodke slutijo intuitivno. Po svoji volji lahko izginjajo in se pojavljajo na
različno oddaljenih krajih. To vedo prav dobro tudi beli Avstralci, ki včasih
dobijo “nenavadno” pomoč teh zdravilcev, ki je ne morejo zanikati. Ti
zdravilci so bili vedno in so tudi danes, čeprav so “javna tajnost”.
Ozračje, ki spodbuja zdravljenje
Med boleznijo tradicionalni zdravilec avstralskih domorodcev najprej zavaruje
bolnika in njegovo ožjo družino. Zelo pomembno je, da v bolnikovi okolici
ustvari ozračje, ki bo spodbujalo zdravljenje, okrevanje in pripomoglo k
dobremu počutju. Nadvse pomemben del tradicionalnega aboriginskega zdravljenja
je namreč pozitiven vpliv na bolnikovo psihično počutje. Tako se tradicionalni
aboriginski zdravilec lahko primerja s tremi poklici zahodne družbe: z
duhovnikom, zdravnikom in mrliškim oglednikom. Duhovnik pomaga ublažiti duševno
stisko, zdravnik skuša ozdraviti fizično telo, mrliški oglednik pa pride tedaj,
ko se človek poslovi od tega sveta.
Preproste bolezni je mogoče ozdraviti le z aboriginskimi zeliščnimi pripravki.
Takšne pripravke zna pripraviti skoraj vsak (še toliko zdrav) Aborigin srednjih
let, bodisi moški ali ženska. Lahko bi celo rekli, da se Aborigini z znanjem o
zeliščih že rodijo (vkolikor niso preveč zmedeni zaradi civilizacije). To
znanje o uporabnosti različnih rastlin, pa tudi nekaterih živalskih delov,
prehaja iz roda v rod. Velikokrat pa si domorodci pomagajo tudi z minerali. Pri
vbodih, pikih, različnih ugrizih, zaprtju, driski, odrgninah, praskah,
opeklinah in tudi zastrupitvah (pri katerih bi povprečni belci že zdavnaj
preminuli, ker verjamejo, da morajo zaradi nečesa, npr. strupa ali pika kače
preminuti) – uporabljajo ponavadi le tisto, kar jim daje mati Narava. Še vedno
je težko najti Aborigina, ki zaupa tabletkam.
Tradicionalni aboriginski zdravilec ima pravo delo šele tedaj, ko se bolezen
hudo poslabša. Tedaj postane zdravljenje proces obredne narave. Obsega
masiranje, popevanje in odstranjevanje zle sile, ki se je naselila v bolnikovem
telesu. Ko zdravilec odstrani duhovni ali nadnaravni vzrok bolezni – zlo silo
(kot pravijo Aborigini), začne bolnik postopoma okrevati v ciklih slabšanja in
boljšanja bolezenskega stanja. Okrevanje je fizično in psihično, je pozitivna
sprememba v duhu (mišljenju, dojemanju, naravnanosti) in telesu.
Čarovniki nosijo čevlje “kurdaitja”
Avstralski Aborigini dobro poznajo čarovništvo. Vedo, da lahko čarovniki bodisi
z vnašanjem zlih duhov (op.p. za nas nezdrave življenjske in duhovne sile) ali
kakršnihkoli tujkov v človekovo telo – povzročijo hudo obolenje ali celo smrt.
Ponavadi čarovniki ujamejo človekovega duha v košček hrane ali delček lasu,
velikokrat pa v ta namen uporabijo tudi kosti. Čarovniki osrednje Avstralije
(Aranda ljudstvo) so znani po tem, da nosijo čevlje “kurdaitja”,
narejene iz emujevega perja in človeške krvi, saj tako najlaže prikrijejo svoje
stopinje … Bolezen ali smrt povzročijo tudi s kremenovim kristalom, školjkami,
z različnimi ornamenti, amuleti in drugim.
Kosti uporablja veliko skupin. Tanek košček kosti, na enem koncu ostro ošiljen,
na drugem pa okrepljen s koščkom naravnega gumija, lahko povzroči celo
človekovo smrt. Nekateri čarovniki namesto kosti uporabljajo tudi paličice,
okrašene s peresi ptic. V osrednji Avstraliji velja pravilo, da mora človek, ki
želi zapičiti kost ali paličico v drugega, najprej oditi globoko v buš –
grmičasto puščavo in šele potem zabosti svojo žrtev. Zabodena oseba ponavadi
potem hudo zboli, in če je ne reši tradicionalni zdravilec – lahko celo umre. A
če zdravilec najde koščico (vzrok), jo odstrani in iz bolnikovega telesa
prepodi tudi zle sile, ki so se tam naselile – je človek rešen hudega uroka in
zanesljive smrti.
Elena Danel
Vir: www. pozitivke.net