Reply To: Regresija
tadej pretner wrote:
Če doživljaš/sprejemaš svet kot prostor različic, je jasno, da je sila diskutabilno, kaj objektivna realnost sploh je. Angele omenjaš kot resnične. Seveda so, a le v nekaterih poljih realnosti. V poljih realnosti, v katerih delujem sam, jih ni, kot niti vodnikov. Edini objektivni vodnik je tvoj duh (izvorni vorteks), ki se aktivira predvsem takrat, ko si tukaj in sedaj, zato tudi je cilj različnih religij in filozofij bivanje v sedanjem trenutku, do katerega lahko prideš na precej učinkovitejše načine, kot pa z brskanjem po preteklosti. Ko si tukaj in sedaj, si avtomatično dvignjen nad vzročno – posledično zgodbo.
Saj smisel regresije po Michaelu Newtonu ni samo “brskanje” po preteklosti. Bolj je smisel dvig na “tukaj in sedaj” v peto dimenzijo, na nivoje duhovnega sveta, ko se klient poveže s preostankom svoje energije duše in razišče duhovni svet “tukaj in sedaj”. Torej je v tem pristopu zajeta tudi neidentifikacija s telesom, saj se klient zelo jasno zave svoje prave duhovne narave.
tadej pretner wrote:
Normal
021
false
false
falseSL
X-NONE
X-NONEMicrosoftInternetExplorer4
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”,”serif”;}
1. 1. razrešuje naš strah pred smrtjo, saj se tekom seanse klient spomni kompleksnosti svojega bivanja in se doživi kot nesmrtno duhovno bitje na poti skozi mnoge fizične inkarnacije. Strah pred smrtjo izgine, ko se spomni in podoživi, da po fizični smrti naša duša nadaljuje svoje bivanje kot čista zavest in energija, dokler se ne odločimo za naslednjo fizično inkarnacijo;
Nisem prepričan, da ga reši v omembe vrednem obsegu. Strah pred smrtjo je povezan z identifikacijo s fizičnim telesom in obstaja kup elementov, zakaj smo s telesom identificirani. Mimogrede – pred cca 20 leti so v ameriški psihoterapevtski praksi začeli v kontekstu zdravljenja depresije uporabljati t.i. “Kognitivno terapijo s praznim prostorom”, katere končni cilj je deidentifikacija s telesom. Za moje pojme ti ta pristop zmanjša strah pred smrtjo v precej večji meri kot “filmi, ki jih vidiš v regresiji”.
Seveda razrešuje strah pred smrtjo, saj jo klienti v regresiji podoživijo! Če podoživijo smrt in se “prepričajo”, da smrt v bistvu ne obstaja, vsaj ne v kontekstu splošnega razumevanja oz. prepričanja, potem presežejo ta izvorni strah ali pa ga vsaj precfej zmanjšajo, kar je tudi čisto OK. Torej v tej regresiji ne gre samo za “filme, ki jih vidiš”, s čimer si verjetno imel v mislih filme o preteklih življenjih, pač pa za veliko več. Klienta se preko spominov na pretekla življenja prepelje skozi smrt in potem naprej v peto dimenzijo duhovnega sveta. Res da klient še vedno “gleda” stvari iz telesa, torej gre za nekakšno simulacijo, vendar pa ima to izjemen duhovni učinek na kliente. Kot si navedel na koncu svojega posta, gre za pomemben prispevek k “približevanju sebi”. Seveda to ni edina oblika, da bi se nekdo lahko približal k sebi, je pa eden vidik, ki je zelo duhovno globok in pomenljiv, saj odgovarja na mnoga vprašanja, ki si jih ljudje zastavljajo skozi celotno življenje, pa nikoli ne pridejo do ustreznih odgovorov.
Sicer pa nisem imel nikoli občutka, da bi se šel kakšen “boj proti regresiji”, le svoje mnenje sem hotel izraziti glede do sedaj napisanega, to je vse. Itak si bo vsak sam ustvaril svoje mnenje in sledil svojim vzgibom. Nekdo bo zadevo preizkusil, spet drug ne, ker mu ni, tako kot ni tebi, ampak nič hudega, smo različni in prav je, da imamo možnost različnih manifestacij. 