Reply To: Reconnection
Amedea wrote:
Nataša, niti pri sebi niti pri drugih nisem imela izkušenj, da bi kdo imel potem burne reakcije, ne glede na to, kako močne so bile njegove reakcije med samim procesom. Ker si beležim tako dogajanja med procesom in ljudi naslednjič povprašam, kaj se je dogajalo med eno in drugo terapijo, vsi omenjajo boljše počutje, občutek notranjega miru, občutek, da imajo več energije in volje za reševanje težav…
Na seminarju (kot je že Glas napisal) tudi niso omenili takih reakcij.
Je pa verjetno veliko odvisno tudi od pričakovanja ljudi, kaj naj bi se na terapiji in po njej dogajalo. Če je človek namreč v sebi globoko prepričan, da mora priti najprej do poslabšanja in se šele potem stanje izboljša, je čisto možno, da bo to potem tudi izkusil.
Definitivno je to, kar se naučiš na seminarju pri Ericu, DOVOLJ za to, da lahko izvajaš Reconnective Healing. Vse drugo zdravilsko znanje z ezoteriko vred vam pri Reconnectionu ni v nobeno pomoč, ampak je le ovira.
Na seminarju o takšnih reakcijah niste govorili, vama z glasom se niso zgodile, ampak če je tule Nataša povedala svoj primer, jaz svojega in od tiste punce, se to dogaja. In niti slučajno nimam v sebi modela, da se stvari v procesu zdravljenja najprej “morajo” poslabšati. In če se te stvari dogajajo, je treba pač razmiošljati izven modelov, ki vam jih je instaliral Pearl (no, pri vseh ni uspel – glasu se zdi, za razliko od tebe, normalno, da potem s klientom delaš naprej).
Tam zgoraj nekje sem v enem postu izpostavil problem kasnejših močnih reakcij. Te bom kot zagovornico pristopa, da si z reconnective healingom naredila svoje, konkretno vprašal – kaj bi torej storila, če bi naredila z nekom tri seanse, potem pa bi prišel k tebi, in ti rekel, da se mu je takoj po tretji seansi pojavila zelo močna in moteča fobija? Pa bom že vnaprej “seciral” dva možna odgovora:
– Človek, in terapevt je pač človek, ima inkodirane moralne in etične kodekse, in če vidi, da klient od njega pričakuje pomoč, ve da je do reakcijo sprožil reconnection in da je za klienta težava, do katere je prišlo obremenjujoča, bo pri njem prišllo do podzavestnih občutkov krivde, četudi ga bo poslal drugam.
– Če se naenkrat pojavi recimo konkretno fobija pred vožnjo z avtomobilom, boš klientu težko s čisto vestjo rekel, da je to pač del procesa in da naj pač potrpi – ob taki fobiji v današnjem lajfu preprosto težko funkcioniraš.
Hm, razmišljam tudi, kako bi se ob takšnih post problemih znašel mesar ali katerikoli laik brez znanja, ki je šel h Pearlu na seminar in sedaj dela terapije.
Amedea wrote:
Tadej, NE moreš vedeti, kaj se v človeku dogaja in NE sme te zanimati, kaj se mu dogaja, ker je to njegova izkušnja, ne tvoja. Ti NE usmerjaš procesa, ti NE zdraviš.
Terapevt proces sproži in seanso zaustavi. Na osnovi česa pa se potem odloči, kdaj bo seanso zaustavil? Govoril sem o tem, da je bila druga seansa prekinjena v trenutku, ko se je “dogajalo” največ. In ko sem to omenil Aniti, se je tudi ona izognila odgovoru.
Amedea wrote:
Nisi slišal, ker verjetno nisi nič prebral o tem. 
Sem celo sam vsaj dvakrat poudaril, da Pearla nisem bral niti nisem odpiral linkov. Tako, da tole jemljem kot poskus energijskega posilstva (), ki pa ni uspel. (energijsko posilstvo: ko čutimo, da nimamo nadzora nad potekom komunikacije, rečemo v želji po ponovni vzpostavitvi nadzora nekaj, kar naj bi našemu sogovorniku odvzelo kompetentnost
Amedea wrote:
Smo spet v problematičnih vodah. Pri katarzi je priporočljivo, da klienta na tak ali drugačen način terapevt podpre, sicer se lahko zgodi, da se začeten proces katarze prevesi v situacijo, podobno posttravmatski reakciji, pa četudi v ozadju začetka procesa katarze sploh ni bila travma. Ampak pustimo to…