Reply To: REALNA realnost /vs./ projicirana realna realnost
glas wrote: Odpiram temo (ki ji je podlaga pisanje v temi Sanje), ki se mi zdi ZELO zanimiva;
Meni so bile za že nekaj dnevno razmišljanje v to smer ob postih v “sanjah” odločilne tudi razprave o svetovih “psi”. Kaj je konstrukt mentala, kaj ne? Kaj je tisto, kar je moja realnost – če to v bistvu “ni”. Skratka, preživljam obdobje dvoma v vse – razen v sebe – opazovalko 
… dobro, da si odprl to temo, glas 
… dobro, da si odprl to temo, glas glas wrote: Kaj je toraj REALNOST, ki obstaja brez da (ti, jaz in on) tu in sedaj verjamemo v njo?
Ali sploh obstaja kaj takega kot je realnost, ki ne potrebuje istočasno tudi vere nekoga, ki to realnost s tem tudi ustvarja?
Po kvantni fiziki in kaki religiji ne obstaja nič, če ni korelacije 
Menim, da je opazovanje ključ ustvarjanja (soustvarjanja?). Imam nekaj let staro izkušnjo, ki še dandanes načenja moj duševni mir , če skušam o njej razmišljati…
, če skušam o njej razmišljati… Bila sem na nedeljskem jutranjem sprehodu. Vzpela sem se malo višje na okoliške hribe, med vinogradi opravila jutranjo meditacijo in kasneje iz lepe razgledniške točke opazovala domači kraj v dolini. Lep razgled, sončno jutro, ptičje petje tu in tam kak oblaček. Naenkrat me je “zmotilo” nekaj neobičajnega 
. Oblaki na nebu so se začeli formirat. Precej hitro so KOPIRALI vse obrise, kar sem jih videla v dolini – na prehodu med vsem na zemlji in zrakom- nebom. Težko opišem
– izgledalo je, kot da dvakrat vidim isto. Tisto na zemlji v barvah in realno – nad tem so pa oblaki napravili še enkrat isto – a je seveda bilo v “materialu” oblakov – sivo- a tudi realno.
. Oblaki na nebu so se začeli formirat. Precej hitro so KOPIRALI vse obrise, kar sem jih videla v dolini – na prehodu med vsem na zemlji in zrakom- nebom. Težko opišem – izgledalo je, kot da dvakrat vidim isto. Tisto na zemlji v barvah in realno – nad tem so pa oblaki napravili še enkrat isto – a je seveda bilo v “materialu” oblakov – sivo- a tudi realno. Taka dvojna slika je obstala zelooo dolgo. Tako dolgo, da sem preverila vsako najmanjšo podrobnost, vboklino ali špičko in ugotavljala, da je ves konstrukt iz oblakov identičen tistemu na zemlji. Vse skupaj me je fasciniralo – saj se je zgodilo spontano in niti pomislila ne bi, da se kaj takega sploh lahko “zgodi” pred mojimi očmi. Ko sem vse skupaj res do potankosti preverila in opazovala to čudno dvojnost- ki kar ni in ni hotela izginiti (pol ure, malo več? manj?) , mi je zazvenelo po glavi vprašanje : ” Kaj mi hoče to doživetje pokazati?”
Ko sem vse skupaj res do potankosti preverila in opazovala to čudno dvojnost- ki kar ni in ni hotela izginiti (pol ure, malo več? manj?) , mi je zazvenelo po glavi vprašanje : ” Kaj mi hoče to doživetje pokazati?” Kot da je bila postavitev vprašanja tisti veter, ki je nato v slabi minuti razpihal gmoto oblakov in napravil nebo spet “normalno”.
Nisem našla odgovora na vprašanje – niti ga nisem prodorno iskala. Morda leži odgovor v tej temi …
tadej pretner wrote: Kvantni fiziki in nekatere religije itak pravijo, da je (saj veš, pojem maya), ampak sva rekla, da tako globoko v filozofske vode ne bova šla. Sam sem rekel, da bom naredil mejo tam, kjer »objektivno« realnost lahko živim, ne pa o njej slepo filozofiram.
Ne vem, če ni “slepo” filozofiranje ravno tista meja, kjer se hočeš-nočeš moramo soočiti s tem (torej nehati biti slepi) , da je naša “objektivna” stvarnost še vedno – in le še – subjektivna .
.Irena