Reply To: Razsvetljenje
tadej pretner wrote: Vrednote, o katerih govorim, se načeloma nanašajo na odnose (ne laži, ne kradi itd.). Z njimi seveda ni nič narobe, zato so mi nekateri pasusi teksta mimo in jih bom komentiral separately:
-Čemu sploh služijo zapovedi vseh vrst in kaj je njihov namen ter rezultat?
-Zapovedati nekomu naj bo takšen in takšen je absurdna.
-Zapovedi so namreč lahko v totalnem nasprotju z našo naravo.
——–Kot sem že omenil, služijo oblikovanju vrednot v družbi. Biblijske vrednote so zagotovo bolj zdrave, kot pa današnje, ki se vedno bolj “razvijajo” v smer, v kateri so odnosi nepomembni in jih uporabljamo predvsem za dosego svojih sebičnih ciljev.V kolikor pa so po drugi strani zapovedi in naša narava usklajene, so zapovedi povsem nepotrebne.
Hmmm, če zapovedi (kot praviš) lahko oblikujejo družbo, potem je umestno vprašanje, če čahko oblikujejo tudi človeka.. (najverjetneje da)
Ali umestno kontra vprašanje, da je pa morda umestno podvomiti da lahko ”oblikujejo” družbo, če ne morejo človeka.. in ga samo omejijo in zablokirajo pred flowom spontanosti.
Oblikovanje z zapovedmi in pravili kot praviš dojemaš kot obliko nasilja nad sabo, tako bi lahko rekel tudi, da z pravili in zapovedmi se množično oblikuje družbo z omejujočim nasiljem pravil.. In da zaradi tega družba nikakor ne more dovolj hitro napredovati..
Ampak ta pravila smo si kot družba izmislili ravno zato, ker je bilo preveč (fizičnega) nasilja.. (stoletja vojn..)
Težko je namreč napredovati brez pravil in zapovedi, ki se zdijo kot potrebna, da se prehodi nujna pot razvoja osebe, ki se slej ko prej približa samemu razsvetljenju.., in ko oseba pride do te točke pa lahko vse zapovedi odvrže, saj jih že dovolj močno čutiš v sebi.. In bi ji vsa ostala pravila od zunaj bila kot vsiljena, nenaravna in bi ji povzročala notranji konflikt..
tadej pretner wrote:
Dodal bom še nekaj o “startni grešnosti”. V kontekstu praktičnega krščanstva je to seveda manipulacija, po mojem razumevanju pa ne tudi v kontekstu izvornih biblijskih tekstov, le da je treba to grešnost razumeti simbolično. Ta grešnost oziroma padec iz raja razumem kot občutek ločenosti od celote, do katerega pride ob pojavljanju zavedanja sebe. Spet ga seveda lahko pridobiš skozi duhovno rast in ko ga pridobiš, je samo po sebi umevno, da ne lažeš, ne kradeš, drugim ne želiš slabo … Ne dogaja pa se duhovna rast prek držanja pravil – ta pravila so le za oblikovanje vrednot okolja in startno osnovo, naprej pa gre skozi vse ravni zorenja, pri katerem se predvsem čustveno dogaja izključno skozi interakcijo z drugimi.
Izvirni greh ne obstaja, obstaja pa izvirna rana, ki se dogodi zaradi trenutka, ko se duša odcepi od Enosti in se podala na pot individualnega razvoja in pot izkušnje vseh svetov dimenzij in realnosti, ki obstajajo v plasteh stvarstva..
ali obe zgornji tematiki povzamem tako..
”IZVIRNI GREH JE
OMEJEVATI BITJE.
NIKAR.”
(iz priročnika za Mesije 
)
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”