Reply To: Razsvetljenje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Razsvetljenje › Reply To: Razsvetljenje
tadej pretnerglas wrote:
to vprašanje se mi zdi nekako odveč.. jaz sem pisal sem pač na tematiko, ki si jo izpostavil in sem poskusil izraziti paradoks, ki ga vidim v izpostavljenih točkah nekega fiksnega pogleda.. recimo: zapovedi so slabe (za osebo).. zapovedi so dobre za (vrednote družbe)..
Meni je bil tvoj komentar sicer skrajno nerazumljiv, pa še v citatu ni dosledno navedeno, o čem govorim jaz in o čem avtor – zadnjo vrstico pisave avtorjevega teksta si namreč “poravnal”, tako da je videti, kot da gre za mojo misel. Ampak o,k,m pustimo to pri miru.
glas wrote:
Če zapovedi vplivajo na vrednote v neki družbi, je logično, da vplivajo na oblikovanje ljudi, ki iz te družbe izhajajo.
Zakaj bi potem bile zapovedi slabe za neko osebo.. Če je nekaj dobro za globalno je dobro tudi za individuum.. ali ne?
Najprej v ležeči pisavi navajam dva pasusa iz mojih prejšnjih dveh postov, za katera sem menil, da dovolj jasno pojasnjujeta to, po čemer sprašuješ tule. Ampak dodatna razlaga seveda ni problem.
Družbene
vrednote postanejo del kolektivnega nezavednega in v vsakem primeru
ključno vplivajo na vrednote, kakršne starši na otroke prenašajo
v posameznih celicah – družinah. Naša usklajenost ni dana od boga
ali Boga, ampak je v veliki meri odvisna ravno od okolja, v katerem
odraščamo in od njegovih vrednot. Okolja, ki podpirajo egoizem in
predvsem doseganje osebnih ciljev in so danes nekaj povsem
običajnega, generirajo notranje konflikte, pri katerih seveda o
kakršnikoli usklajenosti ne more biti govora.
Spet ga seveda lahko pridobiš skozi duhovno rast in ko ga
pridobiš, je samo po sebi umevno, da ne lažeš, ne kradeš, drugim
ne želiš slabo … Ne dogaja pa se duhovna rast prek držanja
pravil – ta pravila so le za oblikovanje vrednot okolja in startno
osnovo, naprej pa gre skozi vse ravni zorenja, pri katerem se
predvsem čustveno dogaja izključno skozi interakcijo z drugimi.
Stvar je preprosta.
Najprej primer iz sveta glasbe – da lahko postaneš dober
kitarist, rabiš glasbeno osnovo. Potem pa si sicer lahko tehnično
dober, v ustvarjalnem smislu pa se ne moreš rešiti kalupa raznih
lestvic, ki jih preigravaš v solažah, lahko pa se okov lestvic
znebiš in postaneš dejansko ustvarjalen.
E, a sad – privzgojene vrednote v osnovi determinirajo naše
vedenje. V različnih kulturah so različne, zato se v nekaterih
ljudje veliko družijo, si pomagajo, v naši pa je opažen prehod iz
klasičnih krščanskih vrednot, ki so kljub vsem manipulacijam v
ljudi vgradile določene moralne kodekse, iz katerih se potem
razvijejo etični, v to, da je vrednota predvsem denar,
pomembnost zmagati v določenih krogih pa si frajer celo, če koga
nategneš. Če se tako vgrajenih krščanskih kodeksov folk ni držal,
ga je pekla vest in ga usmerjala na dobro. Če pa v današnjih
nastajajočih »vrednotah« nisi uspešen, si pač luzer, ni torej
vgrajenega notranjega mehanizma, ki bi te usmerjal na dobro, do
tistega globlje, ki izhaja iz integracije, pa seveda ne prideš.
Cilj je torej doseči integriranost. A zadeva ni enostavna –
vrednote, kakršne pač v sebi imamo, določajo naš način
razmišljanja in delovanja. Evidentno je, da je pot do integracija
krajša, če imaš vgrajene tradicionalne vrednote, kot nastajajoče,
ampak dokler si »dober zato, ker si tako naučen« ne moreš
napredovati. Sladi torej naslednji korak – deidentifikacija od
pravil, ki se dogaja skladno s čustvenim razvojem. Nekje na forumu
imamo opisan devet stopenjsko evolucijo čustvene zrelosti, za katero sem nekje v zadnjih dveh tekstih tudi napisal, da gre zgolj skozi interakcijo. Končna poanta je, da če deluješ zgolj po pravilih in se jih ne znaš rešiti, praktično ne moreš nad četrto ali peto stopnjo. Rešiti pa se jih ne moreš na mentalni ravni ampak skozi čustveno zorenje in če se osredotočim na krščanske vrednote, postane takrat tisto, kar je bilo prej naučeno, samo po sebi umevno, ne izhaja pa več niti iz potrebe ega po potrjevanju – dobrih del ne delaš zato, da bi te hvalili in o tem vsi govorili, ampak si sposoben narediti kup dobrih stvari, ne da bi imel potrebo, da to komurkoli omeniš.
tadej pretner2014-09-10 20:02:51