Reply To: Radioaktivnost nad Evropo
Iz prve roke ena zanimiva zgodba, ki kaže na to, kako strah in skrb “kaj bo” v kombinaciji z radiacijo, vplivata na zdravje.
Specifika Černobilske nesreeče je bila torej v tem, da je prilo do enkratne eksplozije, v kateri se je v zrak dvignilo ogromno “radioaktivnega prahu”. Ta prah je v večjih količinah padeel na zemljo najprej cca 110 km od Černobila, v Belorusiji (v okolici mesta Gomelj), nato pa na Poljskem, tik za mejo z Belorusijo. Ta področja so izselili. No, slabih 10 let po tej nesreči pa je Smelt, v katerem sem bil takrat zaposlen, v Gomelju začel delati dispanzer za ožarčene v Černobilu. In kam naseliti naše delavce? – v bivši pionirski camp, ki je bil na razseljenem območju. Tam je bila vsa infrastruktura, tako, da smo naselje nekoliko obnovili, pa je bilo “priimerno” za lajf (seveda pa je bilo kontaminirano vse, kar je tam raslo – zelenjava, predvsem krompir …). Povedali so nam, da radiacija počasi pronica v zemljo in takrat naj bi bila na 10 centimetrih.
Ob tem naselju je tekla (in e teče
) reka Sož – zelo velika, plovna. No in jaz sem bil direktor tega naselja, in ker je lo za projekt, pomemben za Belorusijo, so k nam pogostokrat prihajali (med drugim) vrhunski Beloruski zdravniki. Enkrat smo skupaj večerjali in z enim od njih sem se zapletel v pogovor o radiaciji. Povedal mi je, da se v živalih kopiči v kosteh in pa to, da so nekatere ribe iz reke sož radioaktivne (recimo ščuka), nekatere pa ne (recimo krap). Na prvi pogled je bila ta informacija videti nesmiselna, saj vendnar krap išče hrano po blatu (kamor se je vsedala radiacija), ščuka pa jo lovi v različnih plasteh vode in z dnom reke nima fizičnega kontakta. A ko stvar pogledaš iz energijske plati, je vse jassno. čuka je lovec, ves čas napeta, energijsko nepretočna, zato se radiacija vanjo preprosto “ujame”. Krap pa je lenoben, boli ga qu… za vse. Energijsko pretočen, in radiacijo je preprosto “spustil skozi sebe”.
Tako je tudi pri ljudeh. Če si prestrašen, zaskrbljen, pod stresom, …, se v tebi “ujame” vse živo, sicer pa ne. Skratka, praznina pomaga tudi pri radiaciji. In jaz se sploh nisem sekiral – nekajkrat sem si privočil celo jurčke, ki so na kontaminiranem območju precej dobro rasli. Brez zajebancije …