Reply To: Radioaktivnost nad Evropo
tadej pretner wrote:
V tale podatek pa močno dvomim. Osebno sem bil namreč v Černobilu in se dobri dve leti klatil po delu Belorusije, ki je bil zaradi radiacije razseljen, pa za takšnele krvavitve nisem slišal. Folk je imel masovno oteklo ščitnico, ampak mislim, da pride do krvavitev takrat, ko je radiacija povečana kakih 1000 krat. Vpraanje je tudi, kaj je vir radiacije. V černobilu je lo dobesedno za eksplozijo in radioaktivni prah, ki ga je nosilo okoli, ima dobo razpada gromozansko dolgo, z njim pa se je “zgodilo” to, da je počasi pronical v zemljo. Na Japonskem pa se mi zdi, da je vir radioaktivnega onesnaženja povsem drugačnega tipa – takšnega, ki ima dobo razpada dober teden.
še enkrat za tiste ki ne berete linkov…
Poškodovana jedrska elektrarna v Fukušimi ima 1760 ton svežega ali izrabljenega jedrskega goriva (od tega je poškodovan neznan del); černobilski reaktor je imel le 180 ton.
Jedrska elektrarna v Fukušimi oddaja v teh dneh predvsem radiokativni jod in cezij v koncentracijah, podobnih tistim po nesreči v Černobilu leta 1986;
avstrijski raziskovalci ocenjujejo na podlagi mednarodnih
Jedrska elektrarna v Fukušimi oddaja v teh dneh predvsem radiokativni jod in cezij v koncentracijah, podobnih tistim po nesreči v Černobilu leta 1986;
avstrijski raziskovalci ocenjujejo na podlagi mednarodnih
meritev, da se radiokativni jod I-131 dnevno sprošča iz Fukušime v 73% stopnji černobilske vrednosti; dnevne doze v okolje sproščenega cezija Cs-137 pa dosegajo 60% černobilske vrednosti. Razlika med obema nesrečama je trenutno v tem, da se je pri černobilski nesreči hipoma sprostilo v ozračje veliko različnih radioaktivnih elementov naenkrat; v elektrarni Daiichi pa se trenutno sproščajo največ hitro hlapljivi elementi, kot so žlahtni plini, jod, cezij, telurij ipd.. Toda ravno ti elementi so tudi v černobilski nesreči naredili največ škode na življenje v okolju. Natančna stopnja sevanja ni povsem znana, a se s pomočjo mednarodnega sistema merjenja skuša postaviti približno oceno, pravi dunajčan Gerhard Wotawa iz avstrijskega Inštituta za metereologijo in geodinamiko.
Ocenjuje, da je prva 2 dni po nesreči v okolje vsak dan izšlo vsaj 1.2 do 1.3 × 1017 becquerela radiokativnega sevanja. V 10 dneh po eksploziji se je v Černobilu sprostilo v okolje 1.76 × 1018 becquerela joda-131, kar je samo 50% več, kot se ga je domnevno sprostilo v Fukušimi. Pri tem še ne vemo, kako dolgo bo na japonskem to stanje še trajalo in v kaj se še lahko nesreča razvije. Podobno je s cezijem-137, ki je na podobni stopnji kot v Černobilu (tam je bilo 8.5 × 1016 becquerela Cs-137). Zaenkrat so na japonskem poročali o relativno majhnih vrednostih v zemlji, vodi in hrani samo zato, ker je večino radioaktivnega materiala odpihnil veter na Pacifik; a kaj bo, če se bo veter obrnil proti severozahodu?
Glavna težava je tudi, da se ravno jod in cezij zelo hitro vežeta v človeška tkiva; jod v ščitnico; cezij se pri človeku veže v mišice, kjer pri njegovi razplolovni dobi 30 let traja najmanj 10 – 100 dni, da se ga polovica izloči iz telesa. Radiokativni izotopi predvsem poškodujejo DNK; otroci, ki vdihavajo jod-131 razvijejo raka na ščitnici 10 ali več let po nesreči; odrasli ljudje so na srečo bolj odporni. Prejšnji teden je v ZDA izšla študija, ki ugotavlja, da se zaradi joda-131 še danes pojavljajo vedno novi primeri raka na ščitnici zaradi černobilske nesreče v nezmanjšanem obsegu v najbolj prizadetih območjih, kot so Ukrajina, Belorusija in Rusija (in celo širše v manjšem obsegu). Glede posledic cezija-137 si znanost ni enotna, a številni ugledni znanstveniki trdijo, da ta černobilski cezij-137 še vedno povzroča na tisoče primerov rakavih obolenj po celi Evropi!
Ste vedeli, da je samo v drugi eksploziji vodika umrlo kar 11 delavcev v elektrarni? Da o 2 nesrečnikih, ki sta stala brez škornjev v radiokativni vodi in jima zdravijo opekline na nogah, ne govorimo? “Kontaminirana voda je imela 10.000-krat višjo radiacijo, kot je v vodi, ki kroži v normalno delujočem reaktorju,” je dejal predstavnik japonske jedrske agencije. Poškodbe reaktorja št. 3 so morda hujše, kot so sprva domnevali. Še bolj nevaren kot ostali je tudi zato, ker je edini, ki v gorivni mešanici uporablja plutonij in ne uran. Po mneju nekaterih strokovnjakov bi v primeru, da sredica doseže temperaturo 4000°, lahko prišlo posledično do eksplozije reaktorja in do izpusta res ogromne količine številnih eksotičnih radiokativnih elementov v ozračje.
Samo za dan 22. marec so ocenili (“izmerili”) sledeče količine radioaktivnega izpusta:
– žlahtni plini: 2 × 10+18 Bq (izotopi kriptona Kr-83-88; ksenona Xe-133-138);
– jod 2 × 10+17 Bq (izotopi: I-128, I-129, I-130, I-131, I-131, I-133, I-134, I-135);
– cezij: 3 × 10+16 Bq (izotopi: Cs-134, Cs-136, Cs-137, Cs-138);
– telurij: 9 × 10+16 Bq (izotopi: Te-125m, Te-134);
– rubidij (izotopi Rb 88-89);
– antimon (izotopi Sb 125-131):
– brom (izotopi 83-84).
Prvič v zgodovini je bilo huje poškodovanih več jedrskih reaktorjev istočasno, zato nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšne bodo posledice na okolje in življenje!
Referenca: Information Report – IRSN publishes assessment of radioactivity released by the Fukushima Daiichi Nuclear Power Plant (Fukushima I) through 22 March 2011.http://www.irsn.fr%2FEN%2Fnews%2FDocumen
ts%2FIRSN_fukushima-radioactivity-releas
ed-assessment-EN.pdf
Ocenjuje, da je prva 2 dni po nesreči v okolje vsak dan izšlo vsaj 1.2 do 1.3 × 1017 becquerela radiokativnega sevanja. V 10 dneh po eksploziji se je v Černobilu sprostilo v okolje 1.76 × 1018 becquerela joda-131, kar je samo 50% več, kot se ga je domnevno sprostilo v Fukušimi. Pri tem še ne vemo, kako dolgo bo na japonskem to stanje še trajalo in v kaj se še lahko nesreča razvije. Podobno je s cezijem-137, ki je na podobni stopnji kot v Černobilu (tam je bilo 8.5 × 1016 becquerela Cs-137). Zaenkrat so na japonskem poročali o relativno majhnih vrednostih v zemlji, vodi in hrani samo zato, ker je večino radioaktivnega materiala odpihnil veter na Pacifik; a kaj bo, če se bo veter obrnil proti severozahodu?
Glavna težava je tudi, da se ravno jod in cezij zelo hitro vežeta v človeška tkiva; jod v ščitnico; cezij se pri človeku veže v mišice, kjer pri njegovi razplolovni dobi 30 let traja najmanj 10 – 100 dni, da se ga polovica izloči iz telesa. Radiokativni izotopi predvsem poškodujejo DNK; otroci, ki vdihavajo jod-131 razvijejo raka na ščitnici 10 ali več let po nesreči; odrasli ljudje so na srečo bolj odporni. Prejšnji teden je v ZDA izšla študija, ki ugotavlja, da se zaradi joda-131 še danes pojavljajo vedno novi primeri raka na ščitnici zaradi černobilske nesreče v nezmanjšanem obsegu v najbolj prizadetih območjih, kot so Ukrajina, Belorusija in Rusija (in celo širše v manjšem obsegu). Glede posledic cezija-137 si znanost ni enotna, a številni ugledni znanstveniki trdijo, da ta černobilski cezij-137 še vedno povzroča na tisoče primerov rakavih obolenj po celi Evropi!
Ste vedeli, da je samo v drugi eksploziji vodika umrlo kar 11 delavcev v elektrarni? Da o 2 nesrečnikih, ki sta stala brez škornjev v radiokativni vodi in jima zdravijo opekline na nogah, ne govorimo? “Kontaminirana voda je imela 10.000-krat višjo radiacijo, kot je v vodi, ki kroži v normalno delujočem reaktorju,” je dejal predstavnik japonske jedrske agencije. Poškodbe reaktorja št. 3 so morda hujše, kot so sprva domnevali. Še bolj nevaren kot ostali je tudi zato, ker je edini, ki v gorivni mešanici uporablja plutonij in ne uran. Po mneju nekaterih strokovnjakov bi v primeru, da sredica doseže temperaturo 4000°, lahko prišlo posledično do eksplozije reaktorja in do izpusta res ogromne količine številnih eksotičnih radiokativnih elementov v ozračje.
Samo za dan 22. marec so ocenili (“izmerili”) sledeče količine radioaktivnega izpusta:
– žlahtni plini: 2 × 10+18 Bq (izotopi kriptona Kr-83-88; ksenona Xe-133-138);
– jod 2 × 10+17 Bq (izotopi: I-128, I-129, I-130, I-131, I-131, I-133, I-134, I-135);
– cezij: 3 × 10+16 Bq (izotopi: Cs-134, Cs-136, Cs-137, Cs-138);
– telurij: 9 × 10+16 Bq (izotopi: Te-125m, Te-134);
– rubidij (izotopi Rb 88-89);
– antimon (izotopi Sb 125-131):
– brom (izotopi 83-84).
Prvič v zgodovini je bilo huje poškodovanih več jedrskih reaktorjev istočasno, zato nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšne bodo posledice na okolje in življenje!
Referenca: Information Report – IRSN publishes assessment of radioactivity released by the Fukushima Daiichi Nuclear Power Plant (Fukushima I) through 22 March 2011.http://www.irsn.fr%2FEN%2Fnews%2FDocumen
ts%2FIRSN_fukushima-radioactivity-releas
ed-assessment-EN.pdf