Reply To: [ PSI ]-(knjiga, ne kužki)

Član

Mislim, da je naše razmišljanje zelo kompleksna stvar in da se ne učimo vedno istih stvari, ampak se učimo v neprestano spreminjajočih okoliščinah razmišljati tako, da je dobro za to čemur Eros pravi “življenje”. Ego jaz razumem tukaj kot del razmišljanja tega življenja, njegova ideja o zasnovi vsakega izmed nas, ali nekaj takega, samo na tak način se sklada z vsem, kakor ga opisuje (vsaj v mojem svetu). Sicer pa kot živa bitja tako najbolj napredujemo v vseh pogledih (od vseh drugih živali), je pa vsak razvoj vedno dva koraka naprej in eden nazaj.
Tako kot si formuliral to, da ne moreš videti drugih svetov in lahko sklepaš samo po svojem, se povsem strinjam s tabo!
Tvoji predniki imajo prav tako dolg zgodovinski razvoj kot moji, pa se vprašaj ali si se ti naučil, da nekomu ne zavidaš, da ima boljši avto od tebe (ali kaj drugega, saj je vseeno … in tudi ne vem, če zavidaš, samo teoretično pravim) Zavist bi lahko evolucija zatrla, pa je pomembna za razvoj, saj tebe žene, da se boš trudil, da boš prav tako dosegel to kot drugi, če pa je zavist prehuda, je tudi škodljiva, saj boš mogoče zaradi tega drugemu potegnil kako črto po laku. (ne ti osebno!) Zdaj se je pa v vseh možnih okoiščinah treba naučiti kdaj je kako prav razmišljati in tukaj naj bi nas vodilo to življenje, ki bi nam z naključji kazalo kam naj se usmerimo, nagrada piše Eros je sreča, če pa se nočemo naučiti, pa se nam ena in ista šola ves čas ponavlja. Ko sem tako začel gledati na svoje življenje sem prišel do ugotovitve, da je to res bilo tudi pri meni tako. Sem silil z glavo skozi zid, čeprav mi je ogromno naključij povedalo, da ni prav, potem sem ubral drugo pot in našel vse kar sem želel, čeprav se mi sprva sploh ni zdelo mogoče, da bi na tej poti to sploh lahko našel. Gledam tudi druge in vidim isto in to povsod. Tak, da mogoče je res kaj na tem.
Še nekaj me je presenetilo, praviš, da nad knjigo nisi navdušen, govoriš pa o najinih razumih in svetovih, kot da je to samoumevno. Ampak o tem jaz na tak način nisem še nikjer nič prebral, sem pa z lahkoto sprejel to razmišljanje … ne lažem, zdaj sem se spomnil, da ko sem začel brati se mi je prav upiralo, sploh nisem želel sprejeti teh razumov in vse te pasje teorije, ker nisem poznal od prej se mi je zdelo še celo povsem za lase privlečeno. Šele pozneje mi je med branjem nekje naredilo klik in sem pomislil, da je to nekaj povsem novega in morda celo boljšega. Šele ko sem se začel poglabljati pa sem videl, da je res noro dobro zamišljeno in res sede v vse dimenzije mojega razmišljanja. Da ne govorim o tistem, kako je to v družbi, kjer eden od razumov vlada. To mi je res zanimivo in čakam na razlago tega dela.

Lepo je če deliš