Reply To: [ PSI ]-(knjiga, ne kužki)
Predelala, ja, z izpisovanjem. Precej več sem si res zapomnila, ampak osnovni občutek o vsebini ostaja isti, namreč da iz mnogih zornih kotov zreš v isti pojav, v miselni svet. Predstavljen je res na zanimiv način, a se enostavno z vsemi pogledi pisca ne strinjam.
Ne morem verjet, da se ne bi dalo prerastit procesorjev v nižjem mentalnem telesu. Saj jih vendar uporabljamo! MI uporabljamo te procesorje! Hmm, dokler je človek identificiran z lastno psihološko materijo, dotlej pa res ne vidiš ven. Si zabezecan sredi kalupov in jih imaš za čisto resnico. Vedet pa moramo, da vpetost na eno mesto tudi mine…
V začetku prvega branja so se mi porajale ideje, da bo treba knjigo prebrat ene 13x, zdaj pa se mi zdi, da sem odnesla, kar sem rabila. Če pogledam v situacije, ki mi jih prinese Življenje, jih predelam in se nanje ne vračam. Tudi ob knjigah se mi dogaja, da posamezno knjigo preberem in jo odložim, brez obnove, brez izvlečka, ven potegnem le poanto. /Psi/ sem šla drugič brat najprej zato, ker si po prvem branju nisem skoraj nič zapomnila, pa tudi zato, da ugotovim, kako berem z ‘R’-jem. Ker poleg velikegaaaa ‘E’ se pojavlja tudi ‘R’, le on skrbni ‘i’ ostaja majčken.
Lp,
