Reply To: [ PSI ]-(knjiga, ne kužki)

[Lilly]

Knjige sem se lotila z veliko radovednosti in pričakovanja. Vendar mi je bila že od začetka zelo nezanimiva, tako da sem je predelala le eno tretjino.

Kar sem prebrala, se mi zdi z jezikovnega in slogovnega vidika zelo siromašno. Če bi avtor namesto tega ponudil privlačno vsebino, bi mu človek seveda odpusti ta estetski manjko.

Vendar me tudi ta ni prepričala. Ideja o treh razumih se sicer zdi zanimiva, ampak v njej ne vidim nobenega revolucionarnega odkritja. Že vsaj od starih Grkov naprej so filozofi in psihologi z različnih vidikov utemeljevali tipologijo človekove osebnosti … do danes se jih je nabralo že malo morje. Ali so uporabne? To je drugo vprašanje; dokler jih ne proučiš do podrobnosti, lahko daš samo površno oceno. Vem pa, da so bile mnoge od teh integrirane v številne zelo uspešne tehnike, ki jih imamo danes na razpolago za sistematično širjenje zavedanja o tem, kar se skriva za zastori našega zavedanja o nas samih. Zato mi sploh ni jasno, zakaj toliko prahu okrog REI?

Malce hudobno, a vendarle… si bom na vprašanje odgovorila kar sama. V knjigi je avtor uporabil pojme: “psiholog”, “psihiater” in “psihoterapevt”, s čimer je ciljal na eno in isto osebo (ki jo je srečal v knjižnici). To me napeljuje na misel, da avtor ne razločuje med temi tremi strokovnimi profili in jih, kljub dejanski veliki razklanosti med vsemi tremi, meče v isti koš. Zaradi tega seveda ne morem mimo sklepa, da avtor sploh ne pozna ne njih in ne njihovega dela in zato povsem neutemeljeno širi svojo idejo kot tako zelo dobro, da bo prekosila vsa dosedanja prizadevanja psihologov in/ali psihiatrov in/ali psihoterapevtov.

Lepo je če deliš