Reply To: Prosim za pomoč, nasvet
Proxy wrote: … Namreč vse te informacije so me poleg tega da so me zmedle, tudi prestrašile – v smislu da se moram res potruditi da postanem razsvetljen oz. svoboden že v tem življenju, ker bog ve kot kaj (če sploh kot človek! – tale me še danes močno bega, da je namreč reinkrancija v človeški obliki tako redka stvar, da jo je treba na polno izkoristiti, mislim da je to že Buda omenjal) se bom reinkarniral oz. v kakšni čudni družini (btw moja trenutna starša sta izjemna, me vedno podpirala, čeprav sta ločena, sploh pa moja mama, ki mi je ob vseh teh težavah stala ob strani brez vprašanj, res sem hvaležen da sem se rodil predvsem s tako mamo, pa tudi očetom).
Nekaj malega o karmi.. Veliko vzhodnih učenj res uči tako glupost, da danes si lahko človek, v naslednjem življenju pa si lahko mačka.. A v resnici gre zavest vedno v višjo stopnjo bivanja, kot je bila do sedaj, vse v skladu z dosežki nekega življenja.. Skoraj nemogoče se je inkarnirati kot žival, ko si enkrat dosegel razvojno stopnjo človeka..
Vse kar doživljaš si si prislužil/pridelal sam, tudi starše in tudi stanje v katerem si.. 
Če razumeš, da se rodiš z pozabo in se ne spomniš ničesar pred to črto (rojstva), potem si lahko predstavljaš življenje kot en dan in vsako večer ko zaspiš se zjutraj zbudiš (beri:rodiš) v neki hiši, v neki družini z nekim imetjem itd in si na določene stvari jezen, da so tam enih si naskončno vesel itd in ne veš kdo jih je tja postavil in zakaj.. ampak ne veš pa (zaradi pozabe, ki se ti zgodi vsako noč) da vse stvari si nabral pridobil v vseh prejšnjih dneh svojega življenja.. a vseeno greš in odstvarin vse kar te moti in dodaš kar bi imel ta dan, a nato se spet prebudiš naslednje jutro s pozabo.. 
Proxy wrote:
No tako sem šel v prakso – začel sem s preprosto Vipassano meditacijo vsak dan, po 45 minut. …
… … …
…
Je torej boljše, občutno boljše kot je bilo (torej tri leta nazaj), a še vedno imam precejšne probleme. Pravzaprav največji problem so morda pekoče bolečine po telesu, prav te mi najbolj onemogočajo gibanje, kakršnokoli daljšo koncentracijo in funkcioniranje nasploh. Če je to Kundalini ali ne, ne vem..
Ne to ni kundalini to je tvoja zastala življenska energija, ki je ne uporabljaš kreativno in koristno in se ti energija kopiči in te žge.. Večino bolezni dandanes obstaja zaradi neuporabljanja lastne življenske energije.. (monotonost, otopelost, pravila, mehansko življenje, prepovedi, omejitve, izčrpljujoče službe, zasvojenosti, bolezni..)
Če bi začutil kundalini, verjami, potem ne bi imel dvoma več, če je bil to kundalini ali ne..
Proxy wrote:
(Aja pa mogoče še to – kaj mi najbolj pomaga? Kaka družba res bližnjih prijateljev, kratek sprehod po sončku, preprosto zavedanje sebe, svojega telesa in emocij… take simpl zadeve, če vam mogoče e to kaj pomaga pri nasvetih :) (na žalost pa te simpl zadeve precej težko izvajam zaradi emocionalnih nihanj in pekočih bolečin, mi pa pomagajo, še najbolj recimo )
Skozi imam občutek, da hočeš biti nekaj več kot ostali! Tudi ko ti vsi poskusi razsvetljenj niso uspeli in se tvoj duhovni ego ni uspel tako povzdigniti čež druge , se mi zdi kot da poskušaš sedaj pač s tem svojim “stanjem” iskati pozornost in tvoja osebnost kar ne odneha s temi poskusi iskanja pozornosti..
Če niti lastnih čustvev ne znaš ventilirati, biti njih gospodar in njigov mojster, potem ne vem kako si ti predstavljaš razsvetljenje??
Pa če te nek pekoč občutek lahko ustavi da se ne “moreš” sprehajat..
Vglavnem, če imaš resničen namen kaj narediti s tem tvojim stanjem ,potem začni z osnovami, ne moreš pa že strehe graditi, če še temeljev nimaš..Ni čudno, da se ti vse sesuva sproti.. Ja kako se ti nebi, če spodaj nimaš nič, a ti bi že streho postavljal..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”