Reply To: Prosim za pomoč, nasvet

Moderator

Cristina wrote:

Vzgojena sem bila “vojaškem” strogem duhu, večnem strahu pred vsem.

Ko zabredemo v takšne in drugačne bolezni, je razlog največkrat bolj ali manj vedno enak – pomanjkanje energije. Človek ima v sebi inkodirano sposobnost samozdravljenja, a ta funkcionira le, če je na razpolago dovolj energije. Ko energije na razpolago ni več dovolj, se začnejo takšne in drugačne bolezni.

In na kakšne načine energijo izgubljamo?

Verjetno veš, da gre energija tja, kamor usmerjamo pozornost. In očitno si jo ogromno izgubila že v otroštvu, saj si morala ves čas paziti na to, kaj smeš, kaj ne smeš, kaj je prav, kaj je narobe … Več kot je pravil, ki se jih “moraš” držati, več energije izgubiš. A to seveda še ni vse – ljudje, vzgojeni na tak način imajo običajno slabo samopodobo, kar je povezano s takšnimi in drugačnimi občutki krivde, sramu ipd, kar jim dodatno žre energijo. Počutijo se žrtve in stalno imajo pozornost na subjektih/objektih, ki jih prepoznavajo kot resnično ali potencialno grožnjo. Takšne in podobne stvari so veliko večji porabnik energije, kot si mislimo; ko jim dodamo še nezdrave navade, nezdrav življenjski slog, napačno dihanje … pride do takšnega deficita energije, da lastni sistem samozdravljenja več ne deluje – vedno bolj vidne so psihične težave in začenjajo se pojavljati fizične.

Cristina wrote:
V glavnem, podobne težave
kot v tem življenju sem že imela in tudi takrat sem se odločila za
konec.

Menila sem, da sem takrat nekaj čistila, razumela sem kot prvotni vzrok
mojih težav, ki da izvira iz prejšnjih življenj.

Energijske postavke prejšnjih življenj vplivajo na to, kajse ti dogaja danes, vplivajo na načine, na katere izgubljaš energijo. Ampak tvoj problem je v sedanjem življenju. Izhaja iz opisanega izgubljanja energije. Če imaš doma zasvinjano hišo, jo verjetno pomedeš, ne da se ukvarjaš z analiziranjem, zakaj se je zasmetila. Hiša se sčasoma pač zasmeti in je umazana. Tako kot si ti sčasoma izgubila toliko energije, da je sedaj nimaš dovolj. Osredotoči se raje na to, da jo vrneš nazaj, ne na analiziranje, zakaj je do tega prišlo.

Cristina wrote:

Poleti pa sem izvedela za terapijo reconectiona in se
odločila poskusiti. Kot sem že omenila, moje težave so tudi telesne.
V začetku septembra sem imela tri terapije pri g. Aniti.Občutki na terapiji in po terapiji so bili enkratni. Takoj sem
zaznala spremembe.

Telesno kot čudežna ozdravitev, psiha pa ne ravno tako močno. Zaznala
sem željo po več dejavnosti, po študiju. In neko čudno stanje
pretiranega veselja, evforije, ki me je prestrašilo. Mislila sem, da se
mi meša.
Najbrž nisem bila pripravljenja in zmožna sprejeti
ozdravitve v moji psihi.

Energija, ki je nimaš, je pravzaprav ujeta v problemih, pravilih, traumah … in jim daje življenje. Če torej znaš potegniti/sprostiti to TVOJO energijo, ki problemom in težavam daje življenje, bodo problemi odpadli, človek pa ozdravi. Ampak sistem telo/psiha se skozi leta težav navadi biti brez energije, in zanj bi bil šok, če bi jo naenkrat dobil nazaj. Zato se pri terapijah, kot je reconnection, sprocesira/sprosti le toliko energije, kolikor tvoj sistem lahko prenese. In če po nekaj terapijah “zaspiš”, gre stanje nazaj “na staro”, saj je bil skozi terapije osvobojen le majhen del energije, v sistemu pa še vedno prevladuje model, ki povzroča odtekanje energije.

Cristina wrote:

Začela sem meditirati. Enkrat se mi je
zdelo, da mi gre, drugič nič.

Meditacija kot takšna je premalo. V meditaciji se ti um sicer umiri, a narediti je treba še drugi korak – ujeto energijo v tebi spraviti v gibanje, da se sprocesira. To ti recimo omogoča proces prisotnosti, opisan v temi Praznina (podforum Šola za bioterapevte). Če želiš sprostiti ujeto energijo, o kateri sem govoril, se loti rednega izvajanja tega procesa, sicer boš odvisna od terapij, njihovi učinki pa bodo najverjetneje zgolj začasni.

Cristina wrote:

Ko sem načrtno želela transformirati kak vzorec,
napačno prepričanje, mi ni uspevalo. Ko pa sem ubupala nad življenjem,
se zdrla na boga in ga krivila za vse slabo, sem pa uspešno čistila
svoje travme. Po takih čiščenjih je par
dni boljše, nato spet slabše, spet eno spontano čiščenje in zopet neka
sprememba.

Spremembe vzorcev so povezane s spremembami identitet. Identitete pa so del ega, ki bo naredil vse, da “preživi”, da se ne spremeni (to je malo daljša zgodba).Identitete se spremenijo, ko sprostiš ujeto energijo, ki je v ozadju posamezne identitete. Zato transformacije po takšnih in drugačnih mentalnih modelih ponavadi ne delujejo.

V primerih, ko pa ti je to uspevalo (obup – drtje) pa je prišlo do t.i. efekta “dost mam”, v katerem se je del energije sprostil. A če energije ne sproščaš sistematično (kot recimo pri procesu prisotnosti), je tudi tu rezultat le začasen.

Cristina wrote:
Kaj me torej muči? Muči me to, da si želim trajnih sprememb, pa ne
vem, če sem sploh že kaj naredila, če grem v pravo smer, kateri vzorec
še moram spremeniti. Mogoče mi
poveste kaj bi bilo zame najbolj uporabno. Mogoče še ena terapija
reconection?

Za začetek sploh ne razmišljaj o vzorcih, ki bi jih bilo treba spreminjati. Loti se procesa prisotnosti in stvari se bodo začele spreminjati spontano.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/