Cristina,
o dajanju iz ljubezni (naklonjenosti, spoštovanja…) se ne morem strinjat, da je človek ne bi istočasno izkušal, ko jo daje. Ker po mojem občutju je energijska menjava sočasna, v isti sapi daš in dobiš. To menjavo vidim kot dvosmerno cesto, tudi brez časovnega zamika. Ljubezni ne doživljam kot materialno dobrino, kot omejeno količino….ki bi jo ob razdajanju zmanjkalo. Celo nasprotno: bolj ko vadimo dajanje/prejemanje, širše kanale ustvarjamo in še več dajanja/prejemanja nam življenje prinese.
Vem, o čem govoriš. Če razumemo dajanje kot izdih in prejemanje kot vdih, bi pri delu za druge bili ob sapo, medtem ko bi pozabili vdihniti, pozabili bi nase.
Pri dajanju/prejemanju ne gre za samopozabo v tem smislu, da bi nekaj veljal le “prejemnik”. Ne. Oba sta v isti horizontalni liniji, oba se igrata z isto energijo, oba vdihavata in oba izdihavata.