Reply To: Prosim za pomoč, nasvet
Zdravniki o slabokrvnosti pravijo tole:
Anemije so stanja, pri katerih je zmanjšano število eritrocitov ali koncentracija hemoglobina. Eritrociti vsebujejo hemoglobin in le ta omogoča prenos kisika iz pljuč po vsem telesu. Kadar se zmanjša število eritrocitov ali količina hemoglobina v njih, kri ne more prenesti dovolj kisika po telesu. Zaradi nezadostne oskrbe tkiv s kisikom, se pojavijo različni simptomi: utrujenost, slabša telesna kondicija, brezvoljnost, glavobol, omotica, vrtoglavica, zmanjšana odpornost na okužbe,… Ker je kronična in duševna utrujenost pogosta spremljevalka sodobnega načina življenja, velikokrat prav te simptome zmotno pripisujemo hitremu tempu življenja. Tako pogosto sploh ne pomislimo, da ima lahko utrujenost organski vzrok. Zato nekaj besed o tem, kako prepoznati slabokrvnost in kako se ji izogniti, ne bo odveč.
VZROKI:
Slabokrvnost je izredno pogosta predvsem pri ženskah, saj prizadene vsako četrto pripadnico nežnejšega spola. Vzrokov za nastanek anemij je veliko in posledično poznamo več vrst anemij:
- Anemija, ki nastane zaradi kronične izgube krvi (krvavitve iz hemoroidov, obilne menstrualne krvavitve, želodčne razjede,…)
- Anemija, zaradi pomanjkanja železa je vodilna oblika anemije. Pojavi se, kadar telo ne more shraniti dovolj železa, ki je glavna sestavina za tvorbo hemoglobina. Pomanjkanje železa je ponavadi prehranska težava, večja verjetnost nastanka pa se razvije tudi pri ženskah, zaradi obilnih menstruacij, pri nosečnicah in doječih materah.
- Megaloblastna anemija je posledica pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline.
- Poznane so tudi anemije, ki nastanejo zaradi avtoimunih reakcij, zaradi pomanjkanja eritropoetina (hormon, ki ga izločajo ledvice in omogoča proizvodnjo eritrocitov) ali zaradi okvar kostnega mozga.
SIMPTOMI:
Na slabokrvnost pomislimo, kadar smo iz dneva v dan utrujeni, brez volje, kondicije; kadar nas mučita glavobol in omotica, opazimo spremembe v ustnih kotih in nas peče jezik. Lasje in nohti postanejo krhki, nohtne blazinice postanejo blede, polt je bleda, ustnice modrikaste. Hitro nas zebe in opažamo pogostejša obolenja in okužbe, kajti slabokrvnost zmanjša odpornost. Slabokrvni otroci so nemirni, težko se zberejo in koncentracija hitro popusti.
Kadar opazimo značilne spremembe v počutju, je potrebno ustrezno ukrepati. Zdravnik z laboratorijskimi preiskavami krvi določi vrednost hematokrita, hemoglobina, velikost eritrocitov in vrednost železa. Vsi ti parametri pomagajo odkriti vzrok anemije in glede na to, se predpiše ustrezna terapija.
ZDRAVLJENJE:
Kadar je anemija že razvita, je potrebno zdravniško zdravljenje z ustreznimi zdravili.
Da pa do slabokrvnosti ne bi prišlo, lahko veliko naredimo tudi sami. Ključnega pomena je ustrezna prehrana ter dodatki vitaminov in mineralov. Najpomembnejša mikrohranila, ki jih moramo vnesti v telo so: železo, vitamin B12 in folna kislina (predvsem v nosečnosti), vitamin B6 in B2, vitamin C in baker. Železo se nahaja v govejem mesu, jetrih, posušenem sadju, sardelah, jedilni čokoladi, polnozrnatih žitih, … Dokazano je, da se železo iz živalskih virov hitreje vsrka kot železo iz rastlin. Zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več in na to morajo biti pozorni vegetarijanci. Vitamin C in baker pomagata telesu vsrkati železo, zato pri obrokih vedno pijte sok iz citronskega sadja, baker pa dodajte v obliki multivitaminskih pripravkov. Poleg vsebnosti železa v hrani pa bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa. To so fitati in beljakovine v zelenjavi, neoluščenih žitih in oreščkih, kalcij in fosfor v mleku ter tanin in kofein v pravem čaju in kavi. Glede na vsa ta dejstva, pade tudi teorija o špinači, ki se je drži sloves proti slabokrvnosti. Špinača vsebuje fitate, zato je absorpcija železa otežena. A če ste ljubitelj špinače, naj vam to dejstvo ne vzame veselja, da bi jo uživali. Morda jo okrasite z rezinami pomaranče ali po kosilu zaužijte pomarančni sok. Sočasno uživanje vitamina C, A in B2 namreč dokazano pomaga pri absorpciji železa. Tudi uživanje kalcija, bodisi v mleku in mlečnih izdelkih, bodisi v obliki vitaminsko-mineralnih pripravkov, skupaj z železom moti vsrkanje le tega. Folna kislina se nahaja v citronskem sadju, gobah, zeleni zelenjavi, jetrih, jajcih, mleku, pšeničnih kalčkih, pivskem kvasu, bučah,… Priporočljivo je uživanje svežega sadja in zelenjave, saj svetloba in toplota uničita folno kislino.
