Reply To: Prosim za pomoč, nasvet
Proxy wrote:
Najprej hvala za vse tri replyje, vsa pomoč je dobrodošlaOK, mogoče je čas da opišem zadevo še malo bolj podrobno –
z duhovnostjo sem začel pri šestnajstih letih, v vse skupaj me je “vpeljal” prav Echkart Tolle in sicer z svojo knjigo The Power of Now (v slo prevodu je to – Zdaj, kar mi je priporočala Irena zgoraj).
Na začetku sem bil še malo navdušen nad The Secret zadevami tipa “law of attraction”, a to je kar kmalu zbledelo ko sem nekako pogruntal da te materialne stvari pač ne morejo osrečiti na tak način kot svoboda.Na začetku sem prebral kar precej duhovne literature – kasneje sem je še več, pravzaprav je težko najti kaj kar nisem prebral, vse sem bral v ang., ker znam angleško skoraj boljše kot slovensko – od Tolleja sem prebral vse knjiige, poslušal skoraj čisto vsa njegova predavanja, nekatera tudi pogledal… nasploh sem bral polno stvari, od tiste bolj prizemljene, preproste duhovnosti (recimo Tolle, Anthony DeMello, pred kratkim tudi Thich Nhat Hanh…), do bolj komplicirane (no vsaj za mene takrat) new-age in hinduistične ezoterike o astralu, reinkarnaciji, subtilnih sferah, karmi… (to je od vsega takrat še nekako najbolj zmedlo in pravzaprav tudi prestrašilo, preveč okultnih informacij naenkrat….), potem do bolj filozofskih diskurzov (Alan Watts…), do res tiste bolj globoke, čiste duhovnosti (Ramana Maharshi, Nisargadatta Maharaj…. – ta dva sta me tudi takrat še pri 16, 17ih precej begala, zdaj ju pač precej bolj razumem, sem bil pa takrat nemalokrat zmeden o svoji lastni identiteti (pa ne pravim da zdaj nisem), ki sta mi jo s svojimi “pointerji” hutro rušila).
V glavnem prebral sem veliko (ogromno), tista prvo omenjena prizemljena, preprosta duhovnost (Tolle…) mi je vsekakor pomagala, me naredila močnejšega….. vse ostalo me je takrat precej zbegalo in zmedlo, rabil sem dolgo časa da sem sprocesiral vse tiste informacije in morda je bilo prav ta obsedenost s tem eden izmed glavnih razlogov za začetek mojih težav. Namreč vse te informacije so me poleg tega da so me zmedle, tudi prestrašile – v smislu da se moram res potruditi da postanem razsvetljen oz. svoboden že v tem življenju, ker bog ve kot kaj (če sploh kot človek! – tale me še danes močno bega, da je namreč reinkrancija v človeški obliki tako redka stvar, da jo je treba na polno izkoristiti, mislim da je to že Buda omenjal) se bom reinkarniral oz. v kakšni čudni družini (btw moja trenutna starša sta izjemna, me vedno podpirala, čeprav sta ločena, sploh pa moja mama, ki mi je ob vseh teh težavah stala ob strani brez vprašanj, res sem hvaležen da sem se rodil predvsem s tako mamo, pa tudi očetom).No tako sem šel v prakso – začel sem s preprosto Vipassano meditacijo vsak dan, po 45 minut. Že to me je na začetku vrglo (po kakih dveh tednih) v paniko, pa ne vem zakaj, verjetno pa sem bil še od prej malo “overwhelmed” (kaj je že slo beseda? ) in zmeden od vse tiste ezoterične literature in sem se ves čas spraševal in ugotavljal če sploh meditiram pravilno. No potem sem sklenil, da vse to skupaj ni zadosti, oz. da rabim nekaj drugega, šel sem v Holosync (ne vem če pozna kdo, to je visokofrekvenčen audio ki ga poslušaš, ki te s točno določenimi frekvencami vrže v globoko stanje meditacije, tako kot da bi bil že pro meditator in seveda temu primerno pride na dan kar precej…khm.. podzavestnega “dreka”). No Holosync me je popolnoma vrgel (takrat sem bil star 18), tako močno, da sem imel panične napade,… ipd. imel sem pa kar naenkrat tudi sposobnost kratkih videnj v prihodnost in sposobnost zmernega branja misli ljudem – no to dvoje me je sploh čisto prestrašilo, nisem bil ravno pripravljen na kaj takega in ni mi bilo preveč všeč.
S Holosyncom sem prenehal, a vse skupaj se je nadaljevalo, povedal nisem sicer nikomur, a imel sem že v tistem času tudi poleg panike razne psihoze (multiple personality ipd.), a vse skupaj je bilo še v neki meri normale (lol), tako sem lahko še hodil v šolo, skrival zadevo in dokaj normalno funkcioniral. No to je po par mesecih potem minilo samo od sebe, da je minilo sta mi pomagali predvsem dve stvari (poleg časa), fizična aktivnost in pa Sedona Metoda (ki vam je po forumu sodeč tukaj znana, tako da ne bom šel v podrobnosti kaj to je). Sedono sem potem tudi kasneje še precej uporabljal, bila je preprosta, nenevarna in nasploh kul stvar.
Po dolgi uporabi Sedone in ne ne vem kakšnih rezultatih v smeri neke večje sreče, ljubezni, miru… sem začel spet meditirati. Tukaj sem začel nekako po svoji lastni intuiciji kombinirati različne meditacije (kot npr. preprost Anapanasati in razno Pranayamo) kombinirati s Sedono. Sedaj mi je jasno da pač “kar nekaj” ne bi nikoli smel početi, a takrat se mi zadeve niso zdele nevarne. Še močneje sem se vrgel v duhovnost, se tudi distanciral od nekega prizemljenega življenja in začel z izvajanjem raznih stvari, ki se jih sploh več ne spomnim točno po več ur na dan.
To + to da sem se v celoti distanciral od šole in prijateljev (kar je tudi pomenilo da nisem več hodil na kake žure, se družil s sošolci in prijatelji ipd., hkrati sem se pa tudi bolj ali manj skorajda nehal učiti za šolo), me je v celoti vrglo. Padel sem v neko čudno stanje iz katerega se do danes še nisem uspel v celoti pobrati, je pa res, da je bilo prvih par mesecev tako groznih, da se zadeve rajši sploh ne spomnim….od tistega začetka travme nekako nosim še danes….Je torej boljše, občutno boljše kot je bilo (torej tri leta nazaj), a še vedno imam precejšne probleme. Pravzaprav največji problem so morda pekoče bolečine po telesu, prav te mi najbolj onemogočajo gibanje, kakršnokoli daljšo koncentracijo in funkcioniranje nasploh. Če je to Kundalini ali ne, ne vem, mislim pa da ne, ker so pri Kundaliniju tudi stanja ekstaze, ki jih pa jaz v tem trenutku nimam (poleg tega tudi ne čutim energije, ki bi mi prihajala iz korenske čakre, kot je navadno pri Kundaliniju).
OK, upam da se je komu dalo tole prebrati
(upam da ni preveč slovničnih napak, res se mi ne da zdajle popravljati če so
) potrudil sem se napisati čimveč, več pa zdajle ne morem, ker je že malo pozna ura, poleg tega pa me, če sem predolog za računalnikom spet začne vse bolet ipd.
(Aja pa mogoče še to – kaj mi najbolj pomaga? Kaka družba res bližnjih prijateljev, kratek sprehod po sončku, preprosto zavedanje sebe, svojega telesa in emocij… take simpl zadeve, če vam mogoče e to kaj pomaga pri nasvetih :) (na žalost pa te simpl zadeve precej težko izvajam zaradi emocionalnih nihanj in pekočih bolečin, mi pa pomagajo, še najbolj recimo )
Hvala za vsakršno pomoč in nasvet,
Proxy