Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
tadej pretner wrote:
Meni se je začelo dogajati. Nekaj tedensko povezano dihanje
naredi svoje, pa tudi kocka mislim da mi zelo pomaga. V glavnem za kaj gre;
začelo se je tri noči nazaj, ko sem povezano dihanje izvedla še v postelji,
pred spanjem. In mi je začelo zelo opazno tresti področje okoli popka, še
posebej pa mišice ene 5 cm nad popkom. To je bilo tri noči nazaj, dve noči
nazaj pa se je zadeva sprožila, brez da bi sploh povezano dihala. Samo usmerila
sem svoj fokus na to področje in po nekaj minutah me je zopet začelo precej
intenzivno tresti. Enako včeraj zvečer. Zadeva je s presledki vsakič trajala okoli ene
ure. Precej izčrpavajoče, ampak ker sem bila povsem prisotna in sem bila samo
priča dogajanju vrez kakršnegakoli razmišljanja, nisem opazila da je zadeva
trajala tako dolgo. Super, ujeta
energija se zgleda procesira…in to postopoma.
Če mene vprašaš – navdušujoče
tissa wrote:
Zanima me zdaj ena stvar v relaciji telo bolečine – telo kontrole.
A se najprej zmahčajo mišice – telo kontrole, in se potem (manj dramatično in
manj opazno) sprocesira še bolečinsko jedro ali je kontra. Da se bolečinsko
jedro sprocesira že prej , pa potem odreagira telo kontrole s svojim tresenjem,
ker pač zaradi manjšega b. jedra ni potrebno da obstaja, oz. nima več funkcije
in se zato »izniči« oz. sprocesira??
Kontrola niso le napetosti v mišicah ampak tudi vcepljeni vzorci, kako e je treba v različnih situacijah obnašati. Težko je reči, kaj je prej. Stvari gredo paralelno. Telo kontrole recimo oslabi, ven začnejo siliti bolečinska telesa, potem pa je odvisno, kaj narediš z njimi – jih sprocesiraš ali pa spet okrepiš kontrolo. Dostikrat se kaj na čustveni ravni sprocesira, kontrakcije v mišicah pa še niso osvobojene, zato je tresenje, ki ga opisuješ, super.
No meni se je tole intenzivno tresenje dogajalo ene 6, 7
dni, potem pa nič več, kljub temu, da še vedno delam vse isto. Rezultat je
super – lahko rečem, da so omilitev mojih obrambnih mehanizmov opazili tudi
moji bližnji. Skozi sebe znam prepustiti preceeej več destruktivnih čustev kot
kdaj prej, pa vseeno vem, da je bolečinsko jedro dokaj prisotno. Zadnjič en dan
sem občutila res tako globoko žalost, tako nedoločno in popolnoma brez vidnega vzroka,
takšno ki te kar preplavi in veš da takšno občutenje lahko izhaja samo iz
samega bol. jedra.
Saj verjetno se mi še vedno dogaja procesiranje, tako- step
by step, vendar na manj drastičen način in na bolj subtilnih nivojih.
Me zanima Tadej, kako, s kakšnimi vajami v povezavi s kocko
lahko še pospešim procesiranje (razen dihanja in fokusa na hari, ki ju že
izvajam)?
"Kdor gleda navzven, sanja. Kdor gleda navznoter, se prebudi." Carl G. Jung