Reply To: PROCES PRISOTNOSTI

Moderator

DRUGI
TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI

Proces
je najtesneje povezan s pojmom sprejemanja. Sprejemati pomeni,
predati se nekemu

čustvu/situaciji/,
brez kakršnegakoli odpora. To pomeni, da življenja ne znamo
sprejemati

vsakič,
kadar želimo kakšno izkušnjo podaljšati, se ji izogniti,
preložiti na “primernejši

trenutek”
…, znak nesprejemanja pa je tudi, ko si želimo nekaj drugega kot
imamo/doživljamo. V

drugem
tednu bomo v proces aktivneje vključili naš mentalni svet. Na
mentalni ravni bomo

ozavestili
življenjska področja/situacije, katerih ne sprejemamo, v katerih
“zaustavljamo” tok

življenja.
Vsak dan v drugem tednu procesa bomo torej skušali mentalno
ozavestiti življenjska

področja,
ki se jim upiramo. Stvari se res posvetimo in o navedenih stvareh
dobro razmislimo:

-Prvi dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, za katere vemo, da se jih ne moremo

izogniti,
a jih neprestano prelagamo na kasnejši čas. Zapišimo tudi
situacije/izkušnje …, ki bi jih

želeli
izkušati celo življenje.

–
Drugi dan: Zapišimo si vse situacije/naloge/izkušnje …, za katere
želimo, da bi trajale čim manj

časa,
oziroma katerih se izogibamo.

-Tretji
dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, ki si jih zelo želimo
izkusiti.

-Četrti
dan: Zapišimo vse situacije, …, v katerih je naš motiv
ta, da pritegnemo pozornost.

-Peti
dan: Zapišimo vse situacije … v katerih želimo
preusmeriti pozornost iz sebe na kaj

drugega.

–
Šesti dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, v katerih
dramatiziramo ali trivializiramo

–
Sedmi dan: Zapišimo vse situacije, dogodke … v katerih obsojamo
svoje in tuje izkušnje,

prepričanja,
čustva in aktivnosti.

Vsak dan seveda nadaljujemo s povezanim
dihanjem, 2 x 15 minut, izjava prebujanja za ta teden pa

je
“Zavedam
se vseh svojih izkušenj.”
S samim dihanjem imamo sedaj verjetno že zadosti

izkušenj,
s tem, da nekaterim uhaja pozornost na različne misli bolj,
nekaterim manj. Skušajmo

ločiti,
kdaj se v procesu dihanja pojavljajo misli zgolj zaradi naše
nezbranosti in kdaj zaradi

osvobajanja
različnih nizkovibracijskih polj v naši notranjosti.

–
Če nam uletavajo misli zaradi nezbranosti, ob dihanju v mislih še
vedno ponavljajmo izjavo

prebujanja
(novo), a
le izjemoma – misli se sicer lažje znebimo, če dihamo iz
trebuha, in

na
vsaki roki spojimo palec in sredinec (mudra praznine).

-Vsekakor
je v drugem tednu cilj vzpostavitev notranje tišine,
nadzora nad njo, če pa se

med
dihanjem “pojavi” kakršnakoli čustvena energija, se ji ne
upirajmo, ampak jo, kolikor je le

mogoče,
nezainteresirano opazujmo. Tudi če pride recimo do joka, se mu ne
upirajmo, a hkrati

skušajmo
ohraniti toliko notranje zavesti/prisotnosti, da smo ga sposobni
opazovati.

Tekom dneva vsakič, kadar se le spomnimo,
ponavljajmo novo izjavo prebujanja.

Lepo je če deliš