Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
snowcat :) wrote:
Hvala za podane razlage.
Zame je bilo spoznanje da sem ” Nič ” od naštetega milo rečeno nenavadno, da sem ” posoda ” v kateri se vse dogaja, pa od začetka nerazumljivo. Marsikaj mi je na razumski ravni po mojem videnju, čutenju, zaznavanju, vedenju bilo popolnoma jasno. Zdaj vedno bolj spoznavam, da me vsak dan “preseneti ” kakšen nov uvid, novo spoznanje, ki podira moje razumske in predstavitvene domine. Zavedam se, da še veliko ne dojamem ne razumem, ne povežem, sprejemam to in mi je tudi s tem ok. Zavedam se, da sem na poti spoznavanja sebe in da sem za svojo pot odgovorna sama.
snowcat :) napisal:
Predlagam ti vajo ,,opazovanja,, Namen te vaje je opaziti, kdaj smo odsotni, ojača intuicijo, je bilo tudi rečeno, da pri rednem izvajanju povezuje bitje v celoto in usklajuje komunikacijo na vseh nivojih (mental, emotivno, fizično, spiritualno, …)
Gre takole: zvečer kadar se uležeš v posteljo zavrtiš film svojega dneva od tega trenutka do trenutka, kadar si vstala iz postelje in nazaj v trenutek, kadar si se ulegla v posteljo. Sceno za sceno, korak za korakom. To je to.
Sporoči kako je šlo 
snowcat
Hvala za dragoceno vajo opazovanja.
Sem jo zdaj v teh dnevih naredila vsak dan in ja zanimive stvari opaziš. Prve tri dni so bile velike luknje v spominu, kot da sploh nisem ” živela” tistih trenutkov. Mi je hitro postalo jasno, da takrat nisem bila zavestna-prisotna v trenutku in zato tema v spominu. Se zadeva izboljšuje in res sem ti hvaležna za to vajo. Se še lovim s kakšnim trenutkom teme, jih je pa vedno manj.