Reply To: PROCES PRISOTNOSTI

[tadej pretner]

rose wrote: Malo me je zaskrbelo nekaj v zgornjem članku in sicer tisto, da proces ne priporočate za bolezni, za katere je značilen občutek, da ne moreš pobegnit. To pa zato, ker je to moj glavni problem. Od vedno mam občutek da sem u kletki, od kamor ne morem in dejansko sem od vedno na mestu, ne gre naprej. In najbolj me ovira prou ta strah, da bo tko za zmeri. Pri dihanju ko pridm do tega, je preveč in ne gre s procesiranjem. Upam da to ni isto, kot pri bolezni, ki jo omenjate in da bom to lahko počasi predelala. Pp delam 2.tedn.
Hvala za odgovor in lp

Pravzaprav je pri povezanem dihanju o.k. prav vsako čustvo, ki se pojavi, razen strahu, pa še to le pogojno – strah ni o.k., če ne uspeš ohraniti dela sebe, ki ga opazuje in iz povezanega dihanja preideš v dihanje z zgornjim delom pljuč. V joku, jezi in drugih čustvih se lahko tudi izgubiš oziroma se z njimi popolnoma identificiraš, pa se bodo vseeno procesirala in “izstopala” iz sistema, pri strahu je pa stvar res drugačna – če se s strahom pri povezanem dihanju identificiraš in te popolnoma prevzame, se načeloma lahko celo poglobi. Torej še enkrat – res le v primerih, ko te strah tako prevzame, da celo “pozabiš” povezano dihati. Če pa povezano dihanje iz trebuha pri tem ohraniš, te nima kaj skrbeti.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/