Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
Teodora wrote:
Odpori?
Sem v tretjem tednu povezanega dihanja in začelo se mi je dogajati. Prvih 14 dni ni bilo nikakršnih težav s samim povezanim dihanjem. Sem se malo lovila okrog ritma a je kar steklo. Pozornost je bila lepo na trebuhu in je šlo brez motenj. Me je tu in tam odnesla kakšna misel za kratek čas, a sem relativno hitro opazila, da pozornost ni tam, kjer bi morala biti.
Zdaj pa pozornost kar beži stran od trebuha, občutek imam, da ne zmorem popolnega izdiha, da izdihnem samo na pol, opažam da, ko je vdih na vrhu, kar obstane, kot da preneham dihati, mudra se kar razpre, vrinjajo se misli.
Do sedaj ni bilo nekih drastičnih procesiranj. Mravljinci v levi nogi so še prisotni, sicer z zmanjšano intenziteto a vztrajajo še vedno. Zaznam kakšno bolečino, ki relativno hitro izzveni in do zdaj je potekalo vse kar ok, zato me zdaj po 14 dneh rednega 2 x dnevno in še kakšno zraven povezanega dihanja takšni odziv, mislim, da se temu reče odpor, malo čudi.
Kaj je ” ego” začel prepoznavat, da mislim resno, da ne bom odnehala in se šele zdaj počuti ogroženega?
Ups, talepost sem pa spregledal.
Dramatičnost odzivov je premo sorazmerna s tem, koliko se v lajfu za vsak drek sekiramo. Komur se v lajfu bolj ali manj jebe za vse, takšnih odzivov običajno nima. To je eden od razlogov, zaradi katerih trdim, da je izraz “jebe se mi” eden najbolj duhovnih, kar jih obstaja
(sliši se kot zajebancija, pa ni).
To, kaj je začel prepoznavati ego, je popolnoma nepomembno. Vem da izhajaš iz ene šole, v kateri ste skušali za vsak problem najti vzrok. NA prvi pogled temu pristopu nič ne manjka, v resnici pa gre za enega klasičnih mehanizmov, ki nas usmerja zgolj na materialno in nam zavestnost zadržuje v tretji dimenziji.. Mi sicer lahko govorimo, da “živimo” tudi v drugih dimenzijah, a če skušaš vsako stvar zracionalizirati, razložiti, razumeti … izkušaš te druge dimenzije minimalno ali nič. Vzroki so med seboj itak preveč prepleteni, da bi imelo smisel kateregakoli poimenovati. Poleg tega se takrat, ko iz tega konglomerata izločiš en vzrok, ukvarjaš le z njim, zanemariš pa številne druge. Kadar pa se povsem posvetiš energijam, ki se v tebi ob določenem dogodku sprožijo, pa lahko zanesljivo rečeš, da se soočaš s polno dimenzijo problema.