Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › PROCES PRISOTNOSTI › Reply To: PROCES PRISOTNOSTI
tadej pretner ČETRTI
TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI
V
tretjem tednu smo ozavestili kopico destruktivnih/negativnih
prepričanj o sebi, v četrtem pa si oglejmo, kakšni so primarni
občutki, ki jih ta prepričanja v nas vzbujajo. Ni težko
prepoznati, da igra med negativnimi prepričanji glavno vlogo
identiteta žrtve, občutek nemoči, ki se nanaša na odnose,
življenjske okoliščine … A identiteta žrtve privede do dveh
klasičnih občutkov, povezanih z vrednotenjem sebe – sramom in
krivdo. Preko tih dveh občutkov bomo torej v četrtem tednu skušali
dodatno ozavestiti naša negativna prepričanja in situacije, v
katerih se manifestirajo.
-Prvi dan: napiši vse situacije, ki se
nanašajo na doživljanje svojega telesa, v katerih občutiš sram
(recimo: ko sem v kopalkah, se vidi, da imam celulit in me je tega
sram).
-Drugi dan: napiši vse situacije, v katerih čutiš krivdo
zato, ker ne izpolniš pričakovanj drugih.
-Tretji dan: napiši
situacije, v katerih se sramuješ samega(same) sebe zato, ker si
manipuliral(a) z ljudmi, lagal(a) …
V
vseh primerih gre seveda spet za dele sebe, ki jih ne sprejemamo –
seveda tudi v primeru iz tretjega dne. Lažemo in manipuliramo namreč
zato, da bi bili sprejeti/uspešni v svetu odraslih, a pri tem
zatajimo (ne sprejemamo) svoje čustvene nedolžnosti. Ko to razumemo
in damo prednost svoji biti (jo sprejmemo), spontano odpade vsaka
»potreba« po samooptoževanju ali kesanju.
Četrti
dan, peti, šesti in sedmi dan zato naredimo enako vajo, kot v
tretjem tednu:
-Globoko se
sprostimo, na način, na katerega nam je to najlažje, dosežemo
globoko meditativno stanje.
-Z zaprtimi očmi pred seboj
vizualiziramo veliko ogledalo, ki ima lastnosti, kot ogledalo iz
pravljice Sneguljčica; vse ve. Zaželimo si, da v njem zagledamo
vizualni lik prepričanja, ki nas zelo bremeni (to je del nas, ki ga
ne sprejemamo, nanaša pa se na samovrednotenje-verjetno ga bomo
»zagledali« kot nekaj temnega). Pri tem ni pomembno, kako je to
»breme« nastalo.
-Nekaj
časa ta prizor opazujmo, v želji, da bi ga čim bolje razumeli (da
bi bili srečni, moramo sprejeti vsak del sebe, tako »dober«, kot
»slab« – dobro in slabo je le sodba, ki se nanaša na del nas).
–
Stegnimo roke, objemimo nesprejet del sebe, ki smo ga videli v
ogledalu in ga nežno prižemimo na srce.
S
procesom dihanja sicer normalno nadaljujemo (zjutraj in zvečer po 15
minut), izjava za bujenje za ta teden pa je:
Povsem se sprejemam takšnega, kot sem.