Reply To: PROCES PRISOTNOSTI

Moderator

ŠESTI
TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI

Za
nami je pet tednov vaje povezanega dihanja (2 x dnevno po 15 minut),
in naša prisotnost v sedanjem trenutku se je dovolj okrepila, da se
lahko lotimo zavestnega odpravljanja reaktivnega vedenja v našem
vsakdanu. Kako deluje reaktivno vedenje? Ko nas kdo ujezi, je naša
reakcija usmerjena predvsem nanj, manj pa se »ukvarjamo« z
razlogom, zaradi katerega menimo, da nas je ujezil. Naša običajna
reakcija je tako zamera, užaljenost, včasih tistemu, katerega naš
um oceni kot krivca za naše slabo razpoloženje omenimo mamo itd.

Vendar
pa je dejstvo, da je tisto, kar nas vznemiri/spravi v slabo voljo …
zgolj odraz naših podzavestnih problemov (dislociranih
neintegriranih čustvenih energij, ki v želji, da bi se integrirale
v naš energijski sistem, pritegnejo dogodke, skozi katere bi bilo to
mogoče). To seveda pomeni, da človek, »ki nas je ujezil«,
dejansko ni kriv za naše slabo počutje, saj je bil le orodje, skozi
katerega se je ustvarila priložnost za preobrazbo. Vendar pa tega ne
moremo razumeti, dokler je naša pozornost reaktivno usmerjena na
subjekt/objekt, ki je bil iniciator našega slabega počutja.

Od
tega tedna naprej, bodimo torej pozorni na sledeče:

Ko
nas nek dogodek, človek … vznemiri, ne usmerjajmo pozornost nanj,
ampak na občutke, ki jih je v našem telesu povzročil (navala
čustev, napetosti … ne skušajmo zaustaviti, ampak ga poskusimo
neprizadeto opazovati). Koristno je, da občutek prepoznamo v takšni
meri, da ga lahko imenujemo ( Čutim strah, jezo, žalost …).
Bodimo
pozorni na zanimiv fenomen. Ko čustvo v sebi opazujemo in ga
imenujemo (Čutim …), bo temu sledila telesna reakcija (morda
stisk v pleksusu, občutek, kot da nas nekaj spreleti, pospešeno
bitje srca …)
Vprašajmo
se, ali je ta naša reakcija na ta tip dogodka nekaj novega, ali gre
za naš povsem običajen odziv na takšne situacije. Zanesljivo je v
igri drugo!
Vprašajmo
se – Kdaj se je nazadnje zgodila situacija, ki je v meni
povzročila tak čustven odziv?
Nadaljujmo
z vprašanji – Kdaj se je to zgodilo pred tem? In še pred tem, in
še pred tem? NA ta način ozavestimo, da gre dejansko za čustveni
vzorec, s katerim se na določen tip dogodkov odzivamo in da gre
dejansko za problem, ki je v nas, ne v drugih ali morebiti v
določenih okoliščinah. Poskusimo priti do začetnega vzroka,
zaradi katerega se je začel tak čustven odziv.
Da
bi dobili o naši čustveni reakciji še več podatkov, se notranje
od situacije odmaknimo (kot da gre za nekaj, kar ni povezano z nami)
in si zastavimo dvoje vprašanj:

Na
kaj me ta situacija spominja?
Kdo
se je na ta način vedel do mena, ali kdo se je na ta način vedel v
moji bližini?

V
začetku nam bodo v miselno polje verjetno prišli precej aktualni
dogodki, situacije in ljudje. Vendar pa običajno izhaja seme
tovrstnih čustvenih vzorcev iz prvih sedem, do največ 12 let
življenja; poskusimo to seme najti … Videli bomo, da obstaja zelo
veliko vzorcev, ki so preprosto »naučeni«, vzorcev, ki smo jih v
zgodnjem otroštvu videli pri nekom, ki nam je(bil) blizu.

Še
naprej izvajamo 2 x dnevno povezano dihanje.

Izjava
za bujenje tega tedna je: Moji
odzivi so zavestni.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/