Reply To: PROCES PRISOTNOSTI

[Dragica]

Ojla, za mano je deset tednov povezanega dihanja. Včasih kak dan naporen, včasih razdražljiv spet drugič žalosten ali samo miren, dejansko celotna paleta meni poznanih stanj. Povezano dihanje je res dobra izkušnja. Dihanja s trebušno prepono sem se ponovno naučila ob gledanju svojega vnučka med spanjem. Otroci tako naravno dihajo in so resnično pravi učitelji.Povezano diham še dalje, telo je prevzelo to za svoje normalno stanje. Se še ulovim, da diham bolj plitvo a hitro zaznam in se vrnem nazaj.

Zanimivo mi je postalo, ko sem začela prepoznavati svoje odzive na dogodke, ko sem zaznavala kje se dejansko odzivam in kje reagiram, ko sem zaznala, opazila in si priznala čustva, ki so se ob tem pojavljala. Nisem iskala povezave, enostavno sem nekako ” upala ” iti v čustvo in v stanje. Ne vem, kako to opisat, ne najdem besed.

Veliko mi je nerazumljivega a naj bo, se mi bo že sčasoma pokazalo kaj in kako.

Me pa malo muči tole.

Če nisem telo, nisem čustvo, nisem izkušnja, vendar sem v vsem. Sem prisotna v telesu, občutim čustva, doživljam izkušnje. Nisem vse našteto a vendar se dogaja v meni.

Kaj sem potem, prostor v katerem se dogaja? Kaj? A prisotnost in zavestnost?

Česa? A telesa, čustev in izkušenj?

Lepo je če deliš