Reply To: PROCES PRISOTNOSTI

tadej pretner

Moderator

TRETJI
TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI

Tretji
teden procesa se v ožjem smislu nanaša na dejstvo, da smo večino
čustvenih blokad,

zaradi
katerih imamo težave danes, pridelali najkasneje do dvanajstega
leta, večino pa še

precej
prej. V tem obdobju tiči tudi bit naših današnjih vzorcev
obnašanja, njihovi temelji pa

stojijo
predvsem na izkušnjah, ki smo jih doživeli kot travmatične,
dejstvu, da v želji, da bi

bili
sprejeti v svet odraslih zatiramo svoja čustva in v nezavednem
modeliranju – otrokovem

mentalnim
povezovanju čustvenih situacij in dogodkov (če smo npr. kot otroci
naredili neko

neumnost,
pa nas je oče kaznoval, zraven pa recimo rekel, da nismo nič
vredni, je velika

verjetnost,
da bomo imeli v odraslosti vedno, kadar ne bomo izpolnili pričakovanj
drugih,

občutek
ničvrednosti).

Proces
nadaljujemo z vsakodnevnim povezanim dihanjem, 2 x 15 minut, in sedaj
smo bolj ali

manj
že tako »v štosu«, da ob dihanju ne potrebujemo ponavljanja
izjave za bujenje, s katero

smo
si v začetku pomagali zasidrati zavest v sedanjem trenutku, če je
le mogoče, pa se

ognimo
tudi vizualizaciji vodnega curka, opisanega pred/v prvem delu.
Vizualizacijo

uporabimo
v tretjem tednu le če nas misli še vedno nekontrolirano »odnašajo«
iz sedanjega

trenutka.
Če
pa s tem nimamo težav, se popolnoma osredotočimo na to, kaj se v
nas dogaja na

fizični (telesne
senzacije), čustveni in mentalni ravni (misli, ki iz nas izhajajo).
Nekateri mislijo,

da delajo
proces slabo, če med dihanjem nimajo občutka praznine, a ni tako.
Povsem naravno je,

da
na površje, poleg telesnih in čustvenih senzacij, izhajajo tudi
misli – pazimo le na to, da se

z
njimi ne poistovetimo oziroma da nas ne odfurajo; ohranimo takšno
prisotnost zavesti, da

jih
lahko zgolj opazujemo.

Izjava
za bujenje za ta teden je: »Popolnoma
sprejemam otroka v sebi.«,
ki jo v sebi

ponavljamo
tekom dneva, kadar imamo le čas oziroma se na to spomnimo.

V
tem tednu nam je cilj ozavestiti prepričanja/naše mentalne
konstrukte, ki dušijo našega

notranjega
otroka. Za temi konstrukti tiči neintegrirana čustvena energija. S
tem, ko jih

ozavestimo
na mentalni ravni, jim odpremo pot, da se skozi povezano dihanje
lažje

integrirajo,
zato bomo vsak dan delali tudi na tovrstnem mentalnem ozaveščanju.

Prvi
dan: Na eno stran lista papirja v stolpec napišimo vse lastnosti,
ki jih

prepoznavamo
kot svoje kvalitete (npr. nadarjenost, zdrav način življenja,
prijaznost …),
na drugo
stran pa v drug stolpec vse svoje lastnosti, ki jih prepoznavamo kot
slabe.

Drugi
dan: Preverimo, ali se »najdemo« v katerem od naslednjih
destruktivnih

prepričanj:

*Da
bi me imeli radi, moram biti boljši(a)

*V
nekaterih okolji (katerih????) nisem zaželen(a)

*Sem
žrtev (koga/česa?)

*Ne
zaslužim (česa?)

Tretji
dan: Preverimo, ali se »najdemo« v katerem od naslednjih
destruktivnih

prepričanj:

*Sem
slaba oseba

*Nisem
tako pomemben(a) kot večina drugih

*Sem
ničvreden(a)

*Sem
nesposoben(a) in nikoli ne bom ničesar dosegel(a)

*Nisem
pravega spola; moral(a) bi biti ženska/moški

Četrti
dan, peti, šesti in sedmi dan naredimo tole vajo:

-Globoko se
sprostimo, na način, na katerega nam je to najlažje, dosežemo
globoko

meditativno stanje.

-Z zaprtimi očmi
pred seboj vizualiziramo veliko ogledalo, ki ima lastnosti, kot

ogledalo iz
pravljice Sneguljčica; vse ve. Zaželimo si, da v njem zagledamo

vizualni lik
prepričanja, ki nas zelo bremeni (to je del nas, ki ga ne sprejemamo

-verjetno ga bomo
»zagledali« kot nekaj temnega). Ni pomembno, ali je to breme

nastalo kot

*posledica
omejitev, do katerih je prišlo zaradi pričakovanj drugih

*posledica
čustvenih ran

*posledica
okolja, ki je od tebe zahtevalo, da postaneš nekdo drug

*posledica
neuspehov, do katerih je prišlo zaradi želje, da ugodimo drugim

*česa
drugega

-Nekaj
časa ta prizor opazujmo, v želji, da bi ga čim bolje razumeli (da
bi bili

srečni,
moramo sprejeti vsak del sebe, tako »dober«, kot »slab« – dobro
in slabo

je
le sodba, ki se nanaša na del nas.

–
Stegnimo roke, objemimo nesprejet del sebe, ki smo ga videli v
ogledalu

in
ga nežno prižemimo na srce.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/