Reply To: Prizemljitev
raco wrote:
Mogoče ti lahko pomaga še najbolj prizemljen duhovnež na planetu Zemlja: eden in edini… Tadej
nirja wrote: Pozdravljeni,
prosim, naštejte, kar se spomnite, kar lahko pozitivno vpliva na prizemljitev.Kar že počnem, pa bi še kaj:– postavitev osi/stebra zemlja-zrak pred meditiranjem,– vizualizacija zemeljskega središča in vdihavanje zemeljske energije čez podplate/1. čakro– vizualizacija gozda, drevesa, korenin v zemeljsko središče, povezava z drevesom– hodim bosa– uživanje v/ob vodi– uživanje v naravi (to premalo počnem)– grounding glasba: bobni, didgeridoo, piščali, petje, chant––––Hvala.
NAjprej bi bilo dobro razčistiti pojem prizemljenosti. Prizemljenost je v osnovi sposobnost zavestnega delovanja oziroma sprotnega procesiranja energij, ki jih prepoznamo kot neprijetne.
Dejstvo je, da vibracije iz okolja prestreže naše fizično telo, prepozna pa najprej naš čustveni del. Glede na “prinešeno” iz prejšnjih življenj in čustvenih izkušenj predvsem prvih sedmih let življenja, se v nas formirajo modeli odzivov na zunanje dražljaje. Ker dražljajev, ki jih prepoznamo kot neprijetne ne želimo izkušati, se takrat, ko do njih pride ne soočimo z njimi, ampak “pobegnemo” v katerega od obrambnih načinov vedenja. Tako se formirajo telesa bolečine, ker pa je naš svet tudi poln pravil (to smem, tisto ne smem, nekaj tretjega moram …), pa je poleg teles bolečin v našem čustvenem telesu tudi cel kup ujete energije, ki nam omogoča, da se v posameznih situacijah “spontano” vedemo, kot je treba.
Dejstvo je, da vibracije iz okolja prestreže naše fizično telo, prepozna pa najprej naš čustveni del. Glede na “prinešeno” iz prejšnjih življenj in čustvenih izkušenj predvsem prvih sedmih let življenja, se v nas formirajo modeli odzivov na zunanje dražljaje. Ker dražljajev, ki jih prepoznamo kot neprijetne ne želimo izkušati, se takrat, ko do njih pride ne soočimo z njimi, ampak “pobegnemo” v katerega od obrambnih načinov vedenja. Tako se formirajo telesa bolečine, ker pa je naš svet tudi poln pravil (to smem, tisto ne smem, nekaj tretjega moram …), pa je poleg teles bolečin v našem čustvenem telesu tudi cel kup ujete energije, ki nam omogoča, da se v posameznih situacijah “spontano” vedemo, kot je treba.
No in kje je zdaj ozemljitev?
Vibracije torej prihajajo v naše telo od zunaj, pojem ozemljitev pa pomeni, da smo jih sposobni zavestno predelati in prepustiti v zemljo. Pri tem ima najpomembnejšo vlogo del eteričnega telesa, ki mu pravimo eterični mehanizem preživetja. Ampak številna telesa bolečine in kontrole ta mehanizem okvarijo in oslabijo eterično telo, zato tega pa je nismo sposobni. Zaradi številnih teles bolečine in kontrole v našem čustvenem telesu smo ves čas napeti, ozemljenost pa je stanje sproščenosti – ko si sproščen, prevajaš energije v zemljo.
Pri vsem skupaj se pojavlja še en problem. Naše telesne reakcije na zunanje dražljaje, povezane z izločanjem specifičnih nevropeptidov in vklapljanjem posameznih genov postanejo avtomatične – zgodijo se, preden racionalni um zazna problem. Skratka, vse se zgodi tako hitro, da lahko rečemo, da telo postane um (več o tem: Lipton: Biologija vjerovanja).
Če torej želimo biti ozemljeni, moramo početi sledeče:
– V čim večji meri sprocesirati telesa bolečine in kontrole (glej temo Praznina – proces prisotnosti)
– Okrepiti eterično telo (to se sicer krepi spontano ob procesu prisotnosti, nanj vplivajo tudi vaje, ki jih je predlagal raco, sploh kadar jih izvajaš tako, da vzdržuješ zavestnost v celem telesu in še malo čez; v šoli sicer za krepitev eteričnega telesa izvajamo eno vajo, ki je povezana s sposobnostjo produciranja torzijskega polja)
– Vaje deidentifikacije s fizičnim telesom, s čimer zmanjšamo “količino” in intenzivnost avtomatskih neželenih reakcij na zunanje dražljaje – primerne so nekatere dihalne vaje, za katere je značilno, da v zadnji fazi prideš v stanje, v katerem percipiraš dihanje izključno kot kroženje energije, izgubi pa se zavestnost telesa.