Reply To: Prisotnost – tukaj in sedaj
tadej pretner wrote:
V navezavi z zavestnim dihanjem in še bolj intenzivnim vstopom v prostor tukaj in sedaj, se da zavestno tako dihati, da se popolnoma NIČ več ne nadzira in to najprej v smislu da ne nadziraš vdiha/izdiha, kasneje pa “se umakneš” do te mere, da te v fizični izkušnji ni več.. Kar pomeni da greš tako globoko v opazovalca, da telo dejansko začuti to kot odsotnost “tebe” in se mora “naučiti dihati” samo..
Začne se lahko kot običajno zavestno dihanje, tako da imaš vso svojo pozornost le na navdihu in izdihu.. Vse to počneš nekaj časa in zelooo naravno in nežno, da čim manj karkoli forsiraš..
Čez nekaj minut pa pri vdihu (ali izdihu), kot da ne želiš več sodelovati… recimo zadnjič zavestno izdihneš in več ne vdihneš (in se z zavestjo umakneš..), ter nato počakaš, da vidiš kaj bo..
… … …
Zanimivo je, da imam med tehnikami dihanja eno podobno in da je kategorizirana k vajam ozemljevanja.
Začneš dihati in se poskusiš zavedati dela telesa, v katerem čutiš vdih.
Potem občutek sektorja, kamor vstopa dih zavestno širiš.
Nazadnje ga razširiš tako, da ostane le še dihanje.
Po mojem prideš do istega, kar opisuješ ti.
To tehniko sem imel včasih v programu šole in equilibriuma, potem pa sem jo, kdo ve zakaj, vrgel ven. Prav lahko se zgodi, da jo bom spet vključil
oj to je krasno 
meni se je to zgodilo naključno
en dan pri klasiki tipa sproščamo telo košček po koščku sem se upičila v palec na nogi, pač nekako mi ni uspevalo ga ,,videt,, in sem full power v tem palcu in potem dam pozornost na dihanje in ugotovim da telo samo diha, uspelo mi je opazit samo par vdihov in izdihov brez mojega poseganja .-)
prav fascinantno
s.