Reply To: Preseganje ega?

[Ceres]

O tem, kaj je duša in kaj duh še nisem našla zadovoljive definicije, zato si dovolim imeti svojo: duša je nekaj, kar ima »vonj in okus«, ki jih pridobiva skozi izkušnje, je »delček« izvora, ki si je zaželel malo avanture in izkušenj, ki mu jih duše potem prinesejo v »blaženi stopljenosti z izvorom«. Duša si zato ŽELI izkušenj, HREPENI pa po ponovnem zlitju z izvorom, kjer tudi izgubi svojo individualnost – zato tudi neprestan konflikt med tem hrepenenjem duše in čuvarjem individualnosti – egom. Samo v tem smislu je za mene duša pogojena. Tudi v hinduizmu »napreduje in nazaduje« njena izkušnja, oblika itd, nikakor pa ne njen osnovni namen – »obogateno« zlitje z izvorom. Tudi Zohar govori o »končnem izvoru duše«. Saj govorimo o svetlih, pa temnih dušah, pa v tej dimenziji je tudi moja duša drugačna od tvoje, ampak nekoč bosta »obe kapljici padli nazaj v morje«, tvoja malo bolj slana kot moja . Duh pa razumem pa kot brezosebno »iskro življenja«, ki v neko »mrtvo«, pogojeno »stvar« vdihne življenje. Če se ne motim je v Bibliji na začetku samo duh plaval nad materijo in tu ni mišljen bog oz. izvor. Kot tak je seveda nepogojen, ker tudi nima naloge pridobivanja izkušenj in je povsem brezobličen, za razliko od duše, ki izvoru prinese nova spoznanja in ga s tem obogati.

Zdaj pa še nekaj o Jazu, ki spaja pogojeni in nepogojeni del oz. o notranjem opazovalcu. Praviš, da ima sposobnost, da se umakne, da čustvo ne upravlja s teboj. Kdo pa je tisti, ki se je odločil, da ga bo tja umaknil. In če se ga je odločil uporabiti, je zato imel razlog in potem je ta Jaz oz notranji opazovalec samo njegovo orodje? Enkrat sem imela priložnost govoriti z Garryem Kasparovom in se spomnim enega njegova stavka v debati o našem bistvu: Človek, ki ve KAJ, bo vedno delal, človek, ki ve KAKO, bo vedno imel posel, človek pa, ki ve ZAKAJ, bo njun šef. »Ohranjanje hladne glave«, kot praviš, je piece of cake za takega majstra, ki ve ZAKAJ nekaj hoče.

Lepo je če deliš