Reply To: Preseganje ega?

[Irena]

AVATAR wrote: Na kakšen način najde človek svoje unikatno bistvo…je seveda uganka…ker vsak od nas hodi po svoji poti…možnosti so neomejene…Življenja nisem nikoli razumel…verjetno ga tudi ne bom…in o tem sploh več ne mozgam…iščem pa tisto…kar me bo izpolnilo…Hmm…le kaj bi to naj bilo… … …

Avatar, dovoli mi, da ti povem svojo izkušnjo. Sega daleč nazaj.

Najti bistvo – se zgodi tedaj, ko ti je le to in ničesar drugega pomembno. Ko usmeriš svojo pozornost v to željo, ki pravzaprav na neki točki preraste v potrebo. V potrebo, ki je tako močna in tako globoka, da vse drugo odpade. Ko se z vsem žarom, z vsako vlaknijo svojega bitja tej potrebi predaš.

Zdaj, tako si sam napisal, je načinov verjetno nešteto. Moja pot je bila pot hrepenenja in osebne molitve. Pogovarjala sem se z “Bogom”, dan in noč. Za volanom sem poslušala pesmi, namenjene njemu, v službi sem si vzela premor in postavljala axis mundi. Doma sem brala, sanjala, meditirala in se poglabljala v to, kaj “Bog” sploh je. Iskala sem sebe v njemu, njega v sebi. Tedne in mesece. Bil je pravi intenzivni raziskovalni pohod. Po nekajletni občasni umski telovadbi se je vse skupaj pretvorilo v trajni cilj in namen : ljubila bi … Ni bilo ničesar, kar bi si želela bolj – četudi nisem vedela, kaj to sploh je!

In kot veš, kamor usmeriš svojo pozornost, postane tvoja realnost. In spoznala sem svoje bistvo. Živela sem ga – 18 dni. Mnogo prekratko. Še bolj – predolgo!

Kaj naj danes o tem povem? Nevedna, katoliško vzgojena, civilizacijsko ljubeča me je bistvo -pretreslo. Daleč stran je od vsega, kar bi si upala v drznih mislih zamisliti – in vendarle pristno in resnično. Tako v konfliktu s tem, kar sicer mislimo, verjamemo, znamo in živimo, da sem se totalno prestrašena, z občutkom nevrednosti, le s spominom nanj, umaknila na varno, nazaj…

Če takole z distanco in odrinjenim spominom analiziram, me je najbolj “zmotilo” zmotno splošno prepričanje, ki si ga omenil tudi ti :

AVATAR wrote: Na kakšen način najde človek svoje unikatno bistvo……

Unikatno bistvo se je razpršilo na bilijone drobcev in ostalo je le bistvo. Popolnoma drugačno od vsega, na kar bi sploh lahko bila pripravljena. Da bi me izpolnilo? Prežeta sem bila res povsem – in bila bi izpolnitev – če se ne bi moj del unikata, moj ego, spustil v boj za obstanek in preživetje. Itak, da mu je uspelo … četudi ni najbolj “uspešen” v svojih prizadevanjih…

AVATAR wrote: iščem pa tisto…kar me bo izpolnilo…Hmm…le kaj bi to naj bilo… … …

Avatar! Nadaljuj z iskanjem! Prepričana sem, da ti bo lažje (kot je bilo meni) ko boš našel … kajti bistvo je svoboda – neomejenost, torej to, čemur se predajaš ti! Bolje si pripravljen na to, kot večina izmed nas. Pripravljen, da ga najdeš – in se mu predaš…

Jaz se mu ne bi predala, temveč bi ga obdržala ! Ni čudno, da se je zmuznilo oziroma sem se zmuznila jaz – nazaj v sestavljanko unikata.

Irena

Lepo je če deliš