Reply To: Preseganje ega?
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Preseganje ega? › Reply To: Preseganje ega?
tadej pretnerstrelka wrote: Pa še nekaj moram povedat.
Tko da jaz sem sebe že sprejela tako kot sem, s tem nimam težav :)))
Veš kaj zofija …jaz nisem nikoli bla jezna na druge ..ponavad sem jezna na sebe ….
Strelka tole dvoje se izključuje. Pojem popolnega sprejemanja sebe namreč pomeni, da ne poznaš občutkov, kot so sram, krivda, jeza nase …
strelka wrote:
Ker da jaz nisem mati terezija , da mi ni treba vse sprejet , da lahko velik stvari tud odkolnim…
problem je samo v tem , da pač nisem še toliko da bi izrazla zadevo tko , da kot pravim volk ostane sit koza pa cela…
Pojem sprejemanja na splošno pa se ne nanaša na to, da ti mora biti vse všeč, da ničesar ne odkloniš … Jasno da ti v lajfu ni in ti ne bo vse všeč in čisto o.k. je, da se tega “ne greš”. Sprejemanje v tem kontekstu pomeni, da ti situacije, ki ti pač ne ustrezajo, ne povzročajo dolgotrajnejših/konstantnih slabih občutkov oziroma da nanje nisi vsidrana z umom.
Ko nečesa ne sprejmeš, tudi ne pomeni, da si naletela na stvar/človeka/ situacijo, ki te ujezi, prestraši, razžalosti … Ti občutki so normalni, do njih v lajfu pač prihaja, pomembno je le, da jih “spustiš skozi sebe”.
Recimo – na tak ali drugačen način nekoga izgubiš. Jasno je, da boš doživela bolečino, ampak če si zanjo prepustna (če si jo sprejela), bo razmeroma hitro minila. Če pa je nisi, te bo žrla morda celo leta in zavzemala tvoj psihični prostor.
tadej pretner2010-09-29 22:04:28