Reply To: Preseganje ega? - Forum duhovnost

Anonimnež

Nedejavno

KAKO RAZLOČITI EGO IN BOŽANSKI JAZ?

Kako deluje ego? Ego vedno želi nekaj doseci. Vedno nekaj poizkuša. Vedno se cesa loteva. Ima stalno željo po eksperimentiranju. Želi poizkušati in tvegati. Želi se podvreci stresu in napetosti, da bi na koncu doživel nek uspeh. Torej, ego si vedno želi cesa novega, nekaj kar je potrebno osvojiti, necesa posebnega. Ce cutim svojo posebnost, je to znak ega. Ce želim nekaj doseci, je to ego. To ni duhovnost.

Nasprotno pa božanski jaz ne stremi za dosežki in nikoli ne bo tekal naokoli, da bi nekaj dosegel, saj na tem svetu ni nicesar kar bi bilo potrebno doseci. Božanski jaz ne razpravlja odosežkih. Osredotocen je na spoznanje.

Ego teži k analiziranju, božanski jaz k spoznanju. Ego želi nekaj doseci, božanski jaz pa izkusiti. Ego si želi napora, pritiska. Božanski jaz si nikoli ne želi stresa ali naprezanja. Vedno želi biti sprošcen in zbran. Duhovnost je sprošcenost. Duhovnost od nas pricakuje, da se sprostimo,da je naše pocutje dobro in da smo samostojni. Ni naprezanja. Zakaj bi se naprezali? Zakaj bi vlagali moci? Ce je Bog v vas, zakaj potrebujemo napetosti? »Nebesa so v vas,« je zapisanov Svetem pismu. Je res potreben napor, da bi našli tisto kar je že v nas? Ali je potrebno iti skozivse napetosti, da bi spoznali kdo smo? Ali je zato, da spoznamo kdo smo potrebna moc?Ne, samo sprošcenost.

Torej, božanski jaz izvira iz sprošcenosti, nasprotno pa vas ego usmerja k stresu, napetosti in dosežkom. Ego razmišlja o svetu. Božanski jaz hrepeni po duhu. Božanski jaz se razvija na podlagi izkušnje, ego pa stremi k razkazovanju. Ego je oznacen z izraznostjo. Božanski jaz predstavlja izkušnja. Ko želimo izraziti kaj smo je to razkazovanje znak ega. Izkušnja pa je pokazatelj božanskega jaza. Ego vedno izraža neko mnenje, ker želi s tem poudariti nekaj posebnega, edinstvenega.

Na primer, ce se o necem pogovarjamo in jaz recem: »Danes zvecer so bili badžani dobri.« To je splošna trditev. Sogovornik, osebnost rojena iz ega, bi na to odgovoril: »Ti ne veš kako je bilo šele prejšnje leto! Badžani so bili še boljši!« Zakaj omenjati prejšnje leto? Zato, ker se na ta nacin izraža ego in sporoca, da je »tvoje merilo za oceno badžanov nizko, docim je moja ocena kvalitete badžanov visoka.« Takšna izjava se vedno porodi iz ega.

Torej, ego vedno stremi k nadvladovanju. Božanski jaz pa se zaveda, da nimamo nobenih pooblastil za kakršnokoli obliko oblasti. Oblasti ni, saj so v duhovnosti vsi izenaceni. V svoji osnovi smo vsi eno in isto.

(

(Odllomek iiz govora proff.. Aniilla Kumarjja ))

APOTKI ZA OBVLADOVANJE EGA

Podajam ti izbrane dragulje, pravila delovanja, ki so zelo pomembna. Vsrkaj jih in jih

cuvaj. Naj postanejo tvoja izkušnja. Udejanjaj jih in iz njih crpaj radost.

1. Obvladati moraš svoje cute, imeti stabilen znacaj in biti nenavezan.

2. Vedno bodi pozoren na štiri grehe, ki jih lahko zagrešiš z govorom: širjenje neresnice, zlobno govorjenje o drugih, opravljanje in prekomerno govorjenje. Najboljše je, ce ti uspe takšna nagnjenja obvladati.

3. Skušaj prepreciti pet grehov, ki jih lahko zagrešiš s telesom: ubijanje, prešuštvo, kraja, uživanje alkoholnih pijac in hranjenje z mesom. K vzvišenemu nacinu življenja zelo pripomore, ce se naštetemu po svojih najboljših moceh izognemo.

4. Bodi vedno pozoren. Niti za trenutek ne smeš zaradi nepozornosti popustiti osmim grehom h katerim se nagiba tvoj um: sla, žgoca jeza, pohlep, navezanost, nestrpnost, sovraštvo, egoizem in ponos. Osnovna clovekova dolžnost je, da se temu izogne kolikor je le mogoce.

Osvoboditi se moraš zlih nagnjenj kot je zavidanje bogastva drugim ljudem in želje, da bi jim škodoval. Bodi srecen, ce so drugi srecni. Bodi socuten do tistih, ki niso srecni in jim želi blaginje. To je nacin s katerim negujemo ljubezen do Boga.

Ne jemlji si k srcu, ko te ljudje opozarjajo na napake za katere veš, da jih nimaš. Tiste napake, ki se jih zavedaš pa skušaj odpraviti še preden te nanje opozorijo drugi. Na ljudi, ki te opozarjajo ne bodi jezen in zajedljiv. Niti jim ne vracaj tako, da jih opozarjaš na njihove napake, temvec bodi hvaležen. Takšno iskanje napak pri drugih je zelo velika napaka s tvoje strani. Za tvoje dobro je, ce se zavedaš lastnih napak. Ni pa dobro, ce se osredotocaš na napake drugih ljudi.

Kadarkoli imaš nekaj prostega casa, ga ne zapravljaj s prekomernim govorjenjem, temvec ga izrabi za meditacijo na Boga ali za služenje pomoci potrebnim. Pogumno se sooci z izgubo in žalostjo. Trudi se in išci nacine, da bi dosegel radost in blaginjo. Ko te prežame jeza se umakni v tišino ali pa ponavljaj Božje ime. Ne premlevaj stvari, ki bi lahko jezo še podžgale. To lahko povzroci neznansko škodo. Jezo si najlažje podrediš z ljubeznijo, navezanost z razumevanjem, laž z resnico, slabo z dobrim in pohlep z dajanjem.

(Iz knjige Razblinjanje duhovnih dvomov)

Lepo je če deliš