Reply To: Preseganje ega?
Robert wrote: No , meni se zdi krasno , da me razumeš oz. da razumeš zakonitosti , ki delujejo na teh “nižjih” ravneh in način , kako vplivajo na celostno podobo nas samih….pa sej ne , da bi kdaj podvomil v tvoje razumevanje…
Kot kaže , je pri meni ravno čustvena komponenta tista , ki najbolj šepa , s tem pa tudi odnosi z drugimi…praktično nimam ne odnosov in ne čustev . Če pa že pridejo , pridejo v ogromnih količinah , z njimi pa vsa krama (destruktivne oblike), ki sem si jo nakopal od kdo ve kdaj in od kdo ve kje….Aja , pa še kdo ve zakaj…en razlog bi že moral bit. In zdaj je tako … če utišam kramo (neg. miselne vzorce) lahko verjetno sprejmem čustva (sprocesiram) Če utišam čustva , lahko sprejmem(ozavestim) kramo. Če pride oboje , zgubim kontrolo. Pravzaprav ego zgubi kontrolo…kdo drug bi sploh rabil kontrolo kot moj pogojeni del. Kdo drug bi sploh rabil bit sprejet od drugih , kot del , ki se počuti ločenega. Kdo drug bi se tako boril za svoj obstoj , za preživetje kot del , ki je izmišljen(iluzija). Če bi bil resničen , se mu ne bi blo treba borit za obstoj , za priznanje drugih….očitno si dobro ocenil , kam je treba prestavit moje poste…v preseganje ega seveda.
Stari, za večino metod, s katerimi se da razmeroma učinkovito “kaj narediti”, je značilno, da so koncipirane tako, da potrebuješ močno izraženega “notranjega opazovalca”. Streniraj ga (različne vaje zavestnega kroženja z energijo, kot tudi to, da si določiš obdobja dneva, v katerih prav vse narediš zavestno”. Močno priporočam tudi, da greš skozi desettedenski “proces prisotnosti”, ki ga boš nael v forumu “šola za bioterapevte”, v temi “praznina”.
Robert wrote:
No , zdaj pa še eno vprašanje….včasih pojem sendvič , počutim se pa kot da bi pojedel žogo. Drugače povedano , moj želodec oz. predel okrog njega se včasih (no ja … večkrat) napihne kot balon. Ima to kakšno povezavo s psiho? Mogoče tle tiči kakšna blokada , neozaveščen vzorec?Hvala , Robi
Absolutno preskromni podatki, da bi i lahko kaj konkretnega svetoval.
– Ali se to dogaja po zaužitih različnih tipih hrane, ali samo pri določenih?
– Ali je povezano s psihičnim stanjem v fazi prehranjevanja, ali se dogaja v različnih razpoloženjih?
Ceres wrote: Tadej, svet dojemamo/sprejemamo samo na custveni ravni? Ampak custva pa procesiramo skozi mental a ne?
Ni ravno tako. Čustveni impulzi so hitejši kot mentalni in ko začnemo določen dražljaj mentalno procesirati, see to zgodi na podlagi čustvenega odziva, ki ga ta dražljaj v nas sproži. Zato se mental pogostokrat odloči za to, da zadevo “izkontrolira”. Imaš ljudi z močnim mentalom, ki se tako bojijo “presenečenj oziroma svobodnega izražanja čustvene ravni”, da jo v veliki meri preglasijo – v telesu občutijo napetost, ki jo dražljaj povzroči, a jo z mentalom izkontrolirajo – napetosti pa se na ta način v telesu kopičijo. Precej pogostejša oblika pa je reaktivno vedenje, ki je načeloma usmerjeno temu, da bi se izognil bolečini – zato reaktivno pobegnemo v kakšno od obrambnih oblik vedenja. Čustveni proces sprocesiraš le takrat, kadar mu dovoliš, da “se izteče”, kadar ga ne skušaš zaustaviti. Včasih se to zgodi spontano, ampak takrat si, kadar gre za destruktivna čustva, “ena velika bolečina”. Mi pa bi radi zadevo le nekako imeli pod nadzorom. Spet se vračam k notranjemu opazovalcu, ki sem ga omenil v odgovoru Robertu. Ko je dovolj močan, je zadosti, da pravočasno opaziš fizično komponento čustvenega procesa, ki se je sproćil (val napetosti) in jo neprizadeto opazuješ. Tako se zanesljivo zelo hitro sprocesira. Taktika:
– najprej malce strenira budnost oz. notranjega opazovalca
– potem pa začneš z “manjšimi” procesi – če zadevo takoj poskusiš v neki situaciji, ki ti konstantno dela probleme, je uspeh vprašljiv. “Delati” pa začne zadeva zelo hitro.