Reply To: Preseganje ega?
Brezo wrote:
Ta trditev v praksi ne bo zdržala…če se usmeri pozornost na svete podobice, osebe, predmet ki je človečku svet…itd…se energija dobiva, ne zgublja…temu se pa glih ne more rečt usmeritev v praznino…LOL
Če kdo reče: “matr je lepo, čisto nebo”, ti verjetno odgovoriš: “ne bo držalo; tamle vidim en oblaček.” Govoril sem o delovanju na ravni ega. Ko se zazreš v sveto podobiico, pa ponavadi zdrkneš v alfo, kaj pa je to drugega, kot ena raven praznine. Ni pa res globinska praznina, ampak eno od visokovibracijskih polj.
AVATAR wrote:
To da se izčrpavaš ko se obremenjuješ z raznimi zadevami je tako znano…Mi pa res sumljivo zveni…da človk izgublja energijo ko je njegova pozornost usmerjena na okolico in predmete…Človk, ki opravlja neko delo-hobi, ki ga navdihuje…lahko je to bilo katera zadeva…in mu je to v zadovoljstvo…se krepi…zgolj navaden sprehod v naravi…ko opazuje lepoto narave in veselo uživa svež zrak…človeka krepi…čeprav je njegova pozornost osredotočena na naravo !?
Tudi ti iščeš izjeme, ki seveda obstajajo. Ko se ukvarjaš s hobiji, si
običajno globoko sproščen in osredotočen na hobi kot tak. To ni
delovanje na ravni ega. Enako je pri sprehodih v naravo. Ampak na naravo ponavadi nisi osredotočen, ampak se ji preprosto prepustiš.
AVATAR wrote:
Ta tvoja PRAZNINA…pa mi sploh ni jasna…res ne vem v čem je KEČ…Kaj je to sploh praznina…da ti je tako pomembna ???
Predstavljaj si vesolje, ki je polno materije in različnih polj – nizkovibracijskih in visokovibracijskih. Tudi pri materiji gre za polja. Vsako tako polje ima determinirano realnost. Pri tem te realnosti nizkovibracijskih polj načeloma dolgoročno izčrpujejo, visokovibracijska pa izpolnjiujejo. Če greš ven iz nekega polja, ni nujno, da greš avtomatično v drugo polje. Lahko greš v tisto, kar je vmes med polji – v praznino. Ta je resnični rezervoar informacij in energije, iz katerega vsa polja izhajajo.
glas wrote:
Energija gre tja kamor gre pozornost, samo energija ne gre samo v eno smer, se tudi vrača. Torej ko jo jaz dajem sogovorniku,jo on meni vrača in si energijo podajava (ko gre za bolj ali manj zrele osebnosti, ko ni izsiljevanj pozornosti), zdaj pa če je tema navdihujoča za oba, se energija potencira (ista frekvenca med sabo inteferira) in posledično sva oba lahko izpolnjena… Ko recimo se sprehajam v naravi v tišini (umski praznini), lahko recimo opazujem naravo pa iz nje vdihujem lepoto, ki je čista energija, podobna tej v praznini… vbistvu se mi je že velikokrat zgodilo, da sem opazoval v tem stanju oblake ali sončni zahod in sem sem doživel taki naboj lepote, da sem komaj vdihnil vso to energijo…
Glas, na tole sem v bistvu odgovoril že pri Brezotu in Avyju.
glas wrote:
Fora je da me je kot najstnika polnila zelo dugačna vibracija kot danes, takrat mi je nemir, stres, akcija ali adrenalin predstavljal vir energije,
Tu gre za vpliv nizkovibracijskih polj, ki ti sicer v nekem trenutku dajo občutek energije, dolgoročno pa te izčrpujejo.
glas wrote:
Ne vem če gre toliko za to, da nas vse prazni, praznina pa polni, gre bolj za zdrava razmerja med različnimi frekvencami, ki jih kot bitje želimo dobivati v sebe.
Tudi to drži. To so polja višjih vibracij, ki nas ne izčrpujejo. Ampak zdrava razmerja hkrati pomenijo integriranost, torej občutek, da si del celote na fizični ravni.
Tudi tisto, o doseganju praznine prek dneva, kar navajaš v zadnjem delu posta, drži. Vsak mojster česarkoli (magari pek) pri svojem delu ne razmišlja, ampak je na neki ravni praznine, ki ga ne izčrpuje.
Ampak današnja realnost večine, v kateri je folk v glavnem nezadovoljen s svojim delom, lajfom …, pa je realnost izgubljanja energije na način, ki sem ga opisal v prejšnjem postu.