Reply To: Preseganje ega?
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Preseganje ega? › Reply To: Preseganje ega?
tadej pretnerNataša wrote:
In ponavadi je govora o odpuščanju in problematiki sodb, vendar pa Jezus v Tomaževem evangeliju pravi tudi:
“Prekleti naj bodo Farizeji! So kakor pes, ki spi v krmnem koritu za živino; ne je iz korita niti ne pusti jesti živini.”Meni je zanimiva predvsem tale zadnja izjava. Zadnje čase sem namreč večkrat razmišljala o tem, kakšen naj bi bil samouresničen človek. Seveda je to lahko samo moja predstava, ker tega pač ne vem iz izkušnje. Ampak vsa razmišljanja vodijo v smer, da takšen človek deluje po notranjem vzgibu, impulzu, ki pa seveda ni več pogojen. Takšen človek po mojem mnenju čisto preprosto naredi tisto, kar začuti, podobno kot majhni otroci. Če jih recimo opazujemo, lahko vidimo, da izražajo cel diapazon čustev in še zdaleč ni vse samo smejanje in zabava. Spomnim se recimo situacije, ko je bil moj mlajši sin še majhen in en dan sem bila strašansko napeta, kar je začutil. Seveda ni vedel, za kaj gre, začutil je pa to energijo tudi v sebi in se je nanjo preprosto odzval tako, da me je z vso silo brcnil v nogo. Takrat mi seveda ni bilo čisto nič jasno zakaj. Takšno dejanje tudi nima za posledico nobene karme, ker je narejeno brez vsake misli in tudi podzavestnih travm je še malo. Da bi odrasel človek lahko spet prišel v to stanje, mora vse nabrano v vseh letih življenja počistiti, kar je pa velik zalogaj.V končni fazi lahko preberemo tudi raznorazne zgodbe o tem, kaj vse so počeli razsvetljeni učitelji, da bi k pameti spravili svoje učence: jim po impulzu rezali prste, Jezus je menda tudi v besu razmetal vse mize na tržnici prodajalcev, Babaji je menda večkrat s palico pošteno udaril kakšnega učenca in podobno. Torej je lahko Jezus dal tudi sodbo (ki je to samo v naših očeh), ker je začutil, da je v neki situaciji pač potrebna. Je pa seveda odvisno tudi od tega, komu je govoril. Nekomu drugemu bi o isti stvari lahko povedal čisto nekaj drugega, ker bi ta človek potreboval drugačno zgodbo, da bi razumel svojo dualnost.
Tako je, Nataša. Sem tisti citat tudi namerno izbral, ker me je zanimalo, kako ga bo komentirala Zofka.
Pred časom je nekje Brezo napisal, da je joginu vse isto, ne glede na to, kaj se dogaja. Ti pristopi so za nas neživljenjski. Tisto, ko pravim – vnesti noto nepogojenosti v pogojen svet, ne pomeni, da si brez čustev, ampak da na čustva nisi vezan. Izražaš veselje, izražaš žalost, karkoli – enostavno impulze, ki pridejo, prepustiš skozi sebe. Poanta je le, da jih znaš resnično prepustiti in jih živeti zgolj takrat, ko pridejo. Večino problemov imamo zato, ker impulzov, s katerimi “imamo opravka”, ne znamo spustiti skozi sebe – to “prepuščanje skozi sebe” ni nič drugega, kot sprejemanje. Sprejemanje torej ne pomeni, da moraš biti pri vseh stvareh mrtvo hladen, ampak da se jim ne upiraš.