Reply To: Preseganje ega?

[Vesna]

Tadej, čutenje vtisov je eno, sklepanje pa nekaj čisto drugega.

Prav to sem odgovorila Zofiji, da analiza ne prinese rezultatov. Ja, jih prinese, toda le takšne, kot jih omenjaš v gornjem besedilu.

Sklepanje (npr. iz vzroka k posledici in obratno) je predelava miselnih vsebin.

Golo ob-čutenje ni miselna vsebina. Lahko sicer postane, ko kasneje premlevamo, zakaj in kako se je takšno ob-čutenje pojavilo. Če pa samo ubesediš do-živeto, to nikakor ni sklepanje. Kapiraš?

V odgovoru Avatarju pa resno mislim, da se hecaš. Tu praviš:

>>Dobro je recimo vedeti, da je intelektualec osebnostno šibkejši kot človek z razvitejšim čustvenim svetom.<<

Če hoče priti človek do stopnje intelektualca, je moral doslej v glavnem čustveno dozoreti. Zato, ker je misel razvojno (evolucijsko) mlajša od čustev.

Intelektualci so zasidrani v umu. Um je podvržen zakonu fiksacije. Če probamo intelektualca v kaj prepričat, bomo rabili hudirjevo dobre argumente, da nam bo prikimal. Nikakor se ne ravna po razpoloženju, ki je enkrat takšno, drugič drugačno. Čustva ga ne mečejo sem in tja, saj je on tisti, ki upravlja z njimi.

Čustveno polarizirani ljudje so zasidrani v čustvih. Čustva so podvržena zakonu privlaka in odboja. Karkoli natrosiš čustveno takemu človeku, bo zagrabil glede na trenutno razpoloženje. Njegov argument je: – sem slabe volje in se zdajle ne grem…. – sem dobre volje in svet je poln lepot, za vse sem dovzeten!

To pomeni, da te ljudi meče sem in tja kot čolniček na valovih, kar je gotovo izraz osebnostne šibkosti, ne moči.

Lepo je če deliš