Reply To: Prepustiti se Življenju
Irena wrote: …tisto, kar verjetno imam “pred nosom” pa ne vidim, ne slišim, ne začutim, ne zagrabim… da bi se cela pomaknila v smer prepuščanja…
Moj problem: prepuščanja ne zmorem brez “nadzora” in ne v “kompletu”
Zaupati! Čemu? Komu? Kaj? Kako? Kdaj?Verjetno brezpogojno zaupati, a ne? …
Prepustiti se življenju… Višja inteliginca, ki si Ti in je istočasno tudi Vesolje (Narava, Ludje, živali,..) vseokrog tebe.. in med tabo in vesoljem nastaja subtilna (in manj subtilna) interakcija, ki ustvarja simfonijo, ki ji moreš znati prisluhniti, kam te vodi, kdaj te želi kam premakniti, kje je najblje zate,… STRAH je ponavadi tisti, ki povzroči, da je ne upamo poslušati in zatajimo sami sebe in nato ostajamo na mestu, kjer nam ni več fino, kjer izgubljamo smisel, kjer ne vemo več za kaj smo tu… Strah in razočaranja, ki so pustila sledove v čustvenem telesu močno ovirajo pot naprej.. Zatorej vsak poskus prepuščanja, osebo slej ko prej sooči z vsem nerazrešenim balastom v njenem bistvu. Včasih se osebi zaradi tega zazdi, da ko se prepusti življenju, da ji življenje servira slabo! Da je kaznovana za svoj poskus prepuščanja itd in se hitro potegne nazaj v statičen svet, ki ga je že tako močno vajena, čeprav ji ne nudi nič lepega več..
Brezpogojno zaupati ja! Poti, ki te vodi naprej in se zavedati, da na tej poti srečuješ le samega sebe.
Drugače pa življenje je potovanje. Treba je to občutiti… Človek, če se ”zatakne” v življenju, če se na večih področjih ne razvija več, potem se začne razkroj, odmiranje… Vedno je kaj kar je treba spremeniti, odvreči kak balast (notranji ali zunanji), ki ne sodi več v tvoje življenje in sprejeti novo, ki želi vstopiti…
Lepo potovanje vsem 
http://www.youtube.com/watch?v=6PDmZnG8KsM
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”