Reply To: Prepustiti se Življenju
jernej wrote:
Odpiram novo temo, kjer morda na strnjenem mestu “obdelamo” prepuščanje Življenju.
Če se razvije debata, bo v njej sigurno tisto, kar verjetno imam “pred nosom” pa ne vidim, ne slišim, ne začutim, ne zagrabim… da bi se cela pomaknila v smer prepuščanja…Moj problem: prepuščanja ne zmorem brez “nadzora” in ne v “kompletu”
Zaupati! Čemu? Komu? Kaj? Kako? Kdaj?Verjetno brezpogojno zaupati, a ne?IrenaIrena
Nehaj že enkrat filozofirati in zgrabi bika za roge.
“Brezpogojno” boš “zaupala”, ko boš pozorna in se ne boš trudila “prepuščati”. Zopet bi rada nekaj delala in
“procesirala”, vlačila nekaj od nekod in čarala.
Ko te tvoj tok misli ne bo odnašal sem in tja, ko ga boš prepoznavala ( tok misli ), ko boš začutila praznino med dvema mislima, med vdihom in izdihom, boš vedela in potem boš tudi “zaupala” ( če že hočeš to besedo, čeprav tudi ta odpade).Nauči se pravilne meditacije in prakticiraj vsak dan redno.
Naslednji tečaj se začne, januarja ali februarja. Ne bom objavljal, ker bo to reklama.Prejšnjih postov nisem bral, tako, da ne vem kaj pravijo drugi člani.
vse dobro,
jernej
Še nekaj, z razUMOM se ne boš “Prepustila in zaupala”. Ko boš spoznala, KDO se hoče prepustiti in zaupati,
potem se ti takšna vprašanja ne bodo pojavljala.
Nehaj se valjati po konceptu Duša – Bog. Te fraze so strah Ega pred smrtjo, izničenjem.
Duše ni in Bog kot bi ga rad um spoznal, tudi ne obstaja.
vse dobro, jernej
To je zopet samo eno mnenje, vzameš ali pa ne.