Reply To: Premik točke zavesti
tadej pretner wrote:
Kar se tiče videnj,… velikokrat ponoči dobim prava pravcata razsvetljenja in kar naenkrat dojamem kaj se v resnici dogaja oziroma se je zgodilo. Ko hočem to nekako dojeti še s pametjo zgubi smisel in nima nobene logike več ki bi se zdela vsaj zanimiva. A par sekund prej čista slika.
Obstaja več religioznih in filozofskih smeri, v katerih najbolj integrurani posamezniki – tisti, ki se poglabljajo v meditacije in kontemplacije nočejo govoriti o svojih videnjih. Vzrok je ravno to, o čemer govoriš ti. V nekem trenutku, ko tvoj pogojeni um ni prisoten, imaš lahko občutek, da ti je “vse jasno”, da imaš “popolno sliko” … A to lahko opišeš le na pogojen način, prek filtra svojega uma, ki lahko ponudi razlage in razumevanja le prek svojih filtrov. Tako je vsako videnje a priori neobjektivno in gre bolj za to, da vidci svoja videnja popredalčkajo v kontekste svojih mentalnih vzorcev.
Zato ker ne moreš višje dimenzije potegniti v nižjo..
V višji dimenziji dojemaš razumevaš in živiš tako kot je tam pač to naravno, ko preklopiš vibro in greš na ”raven pameti”, ki ti jo je sprogramirala družba in okolje je to nato druga raven nahajanja tebe, in tisti uvidi (od tam gori) ostanejo tam (gori)..
Samo izgubil jih nisi, le spremeniš vibro nazaj in spet ti bo vse samoumevno jasno.. (fajn pa je biti dovolj nenavezan tudi na ta višja stanja zavesti..)
Že vedenje, da so ”tam” in kadarkoli ti bo sponatano nazaj preklopilo vibro na tisto raven, bodo spet del tvojega dojemanja, bi moralo biti dovolj, da se tudi v drugih (bolj oklestenih realnostih) počutiš dovolj udobno, saj se hkrati zavedaš, da si mnogo več in ta več se ti skozi in skozi vrača, v svojem naravnem procesu.. 
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”