Reply To: Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina › Reply To: Praznina
tadej pretnerBAD-BOY wrote:
Praviš, da prihodnosti ne moreš kreirati, ker ne obstaja in ko govorimo o kreiranju govorimo o povezavi z že obstoječo realnostjo. A s tem hočeš reči, da vse že obstaja ta trenutek, vse realnosti že obstajajo ta trenutek? Tako kot pravijo nekateri učitelji (mislim, da tudi znanstveniki), da se vse dogaja in obstaja istočasno in da je čas iluzija.
Katerekoli kvantne razlage delovanja vesolja se oprimeš (Kopenhagenska interpretacija, teorija večih svetov, Penrosova interpretacija), v nobeni prihodnost ne obstaja. Vedno damo tistemu, kar se dogaja življenje v sedanjem trenutku – predvsem na ravni podzavesti, saj imajo načeloma zavestna hotenja ustrezno moč le takrat, ko so kolikor toliko skladna s podzavestnimi. In tu je pomembna še ena “ideja” – v stiku z življenjem si takrat, ko deluješ v sedanjem trenutku. O prihodnosti pa lahko razmišlja le pogojeni jaz, ki je pravzaprav največji sovražnik življenja, saj takrat, ko smo fokusirani v sedanji trenutek, ne more obstajati. Če smo fokusirani v prihodnost, se torej borimo proti življenju. Če pa je tako, je jasno, da se tudi življenje bori proti nam, kajti vse je ogledalo. Kadar smo v opoziciji proti življenju, je življenje v opoziciji proti nam.
BAD-BOY wrote:
Glede pričakovanj sem bil tudi že malo zmeden. Nekateri pravijo, da je potrebno imeti pozitivna pričakovanja in pozitivne stvari se ti bodo dogajale, nekateri pa, da je potrebno biti brez pričakovanj. No verjetno je bolje imeti pozitivna kot negativna, še bolje pa biti brez.
Spet enaka zgodba – pričakovanja niso nič drugega, kot identifikacija s prihodnostjo in ti jemljejo moč, saj te pozicionirajo izven sedanjega trenutka. Poleg tega, če izhajaš iz tega, da vse že obstaja, je finta tudi v tem, da takrat, ko nekaj pričakuješ, hkrati veš, da tega še nimaš in to te zadržuje v realnosti, v kateri tega nimaš. Ne glede na to, ali skušaš nekaj kreirati s tehniko, pri kateri namero predaš praznini, ali pa z usmerjeno čustveno energijo – vedno moraš delovati tako, kot da “tisto” že imaš. In kasnejša pričakovanja se pravzaprav borijo proti manifestaciji realnosti, v katero si vlagal energijo.
Je pa dejstvo, da smo navajeni o času razmišljati kot o linearnem konceptu (preteklost-sedanjost-prihodnost) in zato se um marsikoga upira omenjenim kvantnim konceptom.
tadej pretner wrote:
Postopek deidentifikacije s prihodnostjo:
– Vzemimo list papirja in si zapišimo vse želje in strahove, ki se nanašajo na posamezno pričakovanje
– Strahovom in željam vzemimo naboj s procesom, opisanim v osmem tednu. To nas potisne v sedanji trenutek, v praznino.
BAD-BOY wrote:
To se verjetno dela preko celega tedna?
Ne le prek celega tedna, ampak nasploh tako dolgo, dokler je potrebno, dokler ne obvladaš koncepta meta uma, o katerem sicer v temle procesu nisem govoril oziroma dokler nisi z zavestjo dejansko kontinuirano pozicioniran v sedanjem trenutku.