Reply To: Praznina
Napsha wrote: …. in sem si enostavno mogla priznat, da agresivno iscem neko doloceno smer, ki mi bo spet dala obcutek varnosti in vrednosti in da je to moje glavno vodilo…..
Ja, Napsha, tudi jaz zahvaljujoč Tadejevi meditaciji hitreje in bolje prepoznavam tovrstne vzorce. Tudi omenjeni je sodil v mojo zbirko 
, bog vedi, koliko se jih še skriva spodaj 
. Ampak zdaj imam nek blagi občutek, kot da sem vključila “čuvaja”, veliko bolj budno delujem, misli zasačim, še preden se ujamem vanje (ok, ne še čisto vseh).
Odkar sem zadnjič, mislim, da v prvem tednu meditacije, uspela ven zbezljat tisti strah, ko sem ga podoživela, od takrat je mir, nič se ne dogaja med meditacijo, tudi tistega silnega pranskega pretoka, ko sem čutila elektriko-mravljince v vsaki celici, ni več…. kul je.
Imam pa težavo vizualizirat pred ogledalom, nekako ne najdem dela sebe, ki ga ne sprejemam…ok, si rečem, to je recimo občutek, da nisem dovolj dobra, ampak to “začutim” le razumsko, čustveno nič…….ali pa recimo vem, da je bil oče fajn razočaran, ker nisem bila sin, ampak ne začutim ne bolečine ne ničesar, kar bi lahko objela…tak da tu malo izvisim…. Morda je vse toliko globoko, da še ni pripravljeno ven? Bomo videli…..