Reply To: Praznina
Cica wrote:
Se pravi, če jaz povezano diham, medtem ko sprehajam psa in mi po glavi še vedno rovarijo določene misli, se še vedno izogibam doživetju sedanjega trenutka? Pozornosti na sedanji trenutek ni oz. se temu podzavestno izmikam, ker se mogoče s sedanjim trenutkom nočem soočiti? Ali pa te misli mogoče sploh nimajo veze s sedanjim trenutkom in jih samo vlečem za sabo iz preteklosti in vaje ne delam tako kot naj bi jo? Al kwa?
Ko se ti zgodi situacija fiziološkega strahu, začneš avtomatično povezano dihati, da bi dobila dostop do energije in da bi čim boljše na situacijo odreagirala – načeloma v teh situacijah um utihne. Ko dihamo povezano za vajo, pa izkušamo več ravni praznine. Najnižja je tista, ko človek pač povezano diha, a ima na tem “početju” le del pozornosti – del pa “porablja” za druge stvari. Res je, da je v tej najbolj plitki fazi mogoče tudi omejeno razmišljanje.
Bom jutri v tejle temi nadaljeval z opisom tehnike prisotnosti v sedanjem trenutku s povezanim dihanjem, pa bomo kmalu vse razjasnili. Sem hotel nadaljevati že prej, pa sem kasiral eno večje delo, ki ga nameravam končati danes in popoldne še ujeti odprto pošto, ter se ga povsem znebiti (oddati).