trans4m wrote: Tadej, hvala za tale odgovor!
mislim, da imaš povsem prav.
Proces prisotnosti sem v 5. tednu prekinila, ker me je metalo, ampak potem je dejansko postalo še slabše. Sploh nisem prišla na idejo, da se mi v življenju manifestirajo situacije zato, ker nisem dovolj pozorna na dihanje, ampak sem mislila, da ravno zaradi dihanja stvari še bolj sekajo ven. In ker miselno dajem tak fokus na vzorce skozi cel dan in jih tako resno jemljem, namesto da bi počela kake bolj uporabne in zabavne reči, nonstop razmišljam o teh vzorcih, ki se jih na vsak način in za vsako ceno hočem znebit (to je že moja obsesija in glavna življenjska misija), zato so postali še stokrat hujši . Bo že držalo, da kar hraniš, tisto raste. In če nekaj hočeš preveč na silo, to samo še bolj vztraja. Pa da ne govorim o vseh kupih duhovnih knjig, ki sem jih prebrala in preanalizirala in stvari skušala rešavat na tak način, pa nič ni delovalo. Boljše da bi šla na kako zabavo plesat. Samo to lahko rečem, blagor ubogim na umu!
Kaj bi dala, da bi lahko izklopila ta svoj analitični um, ki mi tako meša štrene. Tako močnega imam, da me še hipnotizirat niso mogli.
Nisi povsem v temo brcnila
Namreč, ko izvajaš proces prisotnosti, se ne procesirajo le telesa bolečine, ampak tudi drugi programi – tudi “kontrolni” programi, torej programi, ki nadzirajo tvojo čustveno energijo, da si recimo v določenih situacijah, ko te nekdo po domače povedano “jebe u glavo”, strpna, programi, ki nadzirajo našo čustveno energijo na način, da se npr. ne počutiš takoj prizadeto, ko nekdo o tebi izreče kaj, kar ti ni všeč ipd. To je torej vmesna faza, v kateri si lahko v vsakdanjem življenju bolj občutljiva ali bolj “na kratko nasajena” – da torej rabiš manjši dražljaj, da nekomu “poveš kar mu gre”.
Če si torej analitični tip, se bo več ujete energije osvobajalo na tak način, če pa fokus pomakneš bolj v energijski svet in izostriš svojega “notranjega opazovalca”, pa bo takšnih situacij manj in se bo več energije sprocesiralo skozi samo dihanje. Oba načina pa vodita k tistemu, kar si nedvomno želiš – k resnični spontanosti (popizditis v vmesni fazi ni spontanost, ampak reaktivnost).
