Reply To: Praznina

[tadej pretner]

diva wrote:

Sem na drugi polovici 3. tedna procesa prisotnosti. Moram povedat, da je bilo v 1. in v 2. tednu dogajanja v telesu zelo veliko, so pa bili vsi občutki na nek način prijetni. V tretjem tednu je občutkov manj ali celo nič, pa se sprašujem ali kaj delam narobe. Vaje pred dihanjem tudi naredim, ampak sem lena za pisanje, zato si vse samo zamislim in ne napišem na list. Sem prav presenečena nad sabo, da mi “ego nič ne nagaja” in vsak večer brez veliko “pregovarjanja sama s sabo” odidem v prostor, kjer imam mir in “oddiham ta svoje”. Vsakič se pa na koncu pojavi lakota in moram nekaj malega pojest. Zanima me, kako kaj drugi napredujejo s procesom prisotnosti in kaj se jim dogaja. Lep pozdrav.

Lahko ti rečem, da pisanje precej pomaga tako pri pizemljevanju nekaterih stvari, kot tudi sledenju svojega napredka – napredek na ta način lažje sprejme tudi podzavest.
Kar pa se procesiranja teles bolečine v procesu prisotnosti tiče, pa je več možnosti:
– Lahko se procesirajo na manj dramatičnih ravneh. Ima občutek, da se ne dogaja nič posebnega, a nato v vsakdanu opaziš znatne spremembe (tako je bilo pri meni)
– Lahko so se sprocesirali problemi, ki so najbolj trleli ven, za ostale pa je teba malce pospešiti ritem dihanja ali pa zadevo izvajati v topli vodi.

Ceres wrote: Tadej, mene pa to zanima: ali ti praznino pojmuješ kot stanje absolutno brez misli?

Ko si v “praznem prostoru”, se tok misli ustavi, ampak obstaja precej ravni tega stanja. Pri kvantnih terapijah sicer moraš biti v stanju brez misli, a po drugi strani spet ne v “totalni praznini”, v kateri imaš občutek, da le si. Pri terapijah si brez misli, a s pozornostjo usmerjen na spremembe energijskih pretokov. Načeloma je tako tudi v procesu prisotnosti.

Predvsem ti torej priporočam e izvajanje kakšnih vaj za treniranje “notranjega opazovalca” (najbolj enostavnee so tiste, pri katerih zavestno vodimo energijo po telesu)

tadej pretner2012-02-18 13:08:01

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/