Cristina wrote: Imam nek problem, npr. da imam v javnosti tremo. Ko sem izpostavljena takemu dogodku, se v meni avtomatsko sproži misel…spet mi bo nerodno. Nato se pojavijo očutki treme, neugodja. Torej najprej misel, nato občutek. In zdaj bi naj po Brawnu vklopila notranjega opazovalca in se zavedla svojih občutkov. Pod pogojem, da imam razvito zavedanje sedanjega trenutka skozi proces, se torej sedaj zavem svojih občutkove treme, ter s tem preprečim, da mi je spet nerodno, da zardevam….? Moti me to, da je ista misel, ki povzroči v startu to občutenje še vedno tukaj, ni se zbrisala iz spomina. Ali to pomeni, da bo vedno tukaj in jaz moram imeti dovolj moči, da se prav odločim kako bom reagirala? stalno se bom kontrolirala? A ne bom s tem “kontrolingom” počasi znova zgradila isti problem, že zaradi strahu, da znova ne zdrsnem nazaj?
lp vsem
Trema je neke vrste strah – strah, da nisi/ne boš vdoločeni situaciji dovolj dobra. Gre za kolektivni strah, ki je pri nekaterih pač bolj izražen. In če se človek zaveda, da ga je v določenih situacijah strah, ga je že vnaprej strah, da ga bo strah
. Nimaš torej problema zgolj s samim odzivom na nek dražljaj, ampak tudi z mentalom kot takim – vnaprej prepričan(a) da te bo strah in takšnim mislim takoj sledijo tudi občutki.
Tisti hip, ko ti je jasno, da imaš orožje, s katerim lahko strah takrat, ko do njega pride, obvladaš/sprocesiraš, ta vnaprejšen strah sam od sebe odpade.
V zvezi s procesom tole:
– Kot veš, nekateri s samim dihanjem sprocesirajo zelo veliko problemov in se potm v situacijah, v katerih so prej imeli težave, vedejo spontano, drugi pa se “morajo” v lajfu soočati s problematičnimi situacijami, da jih lahko sprocesirajo. Več razmišljaš o svojih težavah, več težav se bo procesiralo skozi konkretne izkušnje. Manj ko o tem razmišljaš, več stvari boš sprocesirala med samim povezanim dihanjem.
Ko pride do takšne situacije, je ključno sledeče:
– Dovolj zgodaj, ko so občutki treme šele začenjajo pojavljati, moraš to opaziti.
– Ko jih opaziš, začneš nekoliko globlje dihati in jih opazuješ, brez kakršnekoli namere.
– Še nekaj, zelo pomembno: Ko to energijo opazuješ, pazi da nimaš vizualnega fokusa na ničemer materialnem/fizičnem. Z malo vaje boš zlahka v telo pričarala situacijo, kot da imaš med opazovanjem energij zavest v celem telesu. Če boš vzdrževala tak občutek in opazovala energijo, pravzaprav niti ne boš mogla imeti vizualnega fokusa na čem materialnem, ampak nekje v praznem prostoru, kar je optimalno.
Nekaj si zapomni – ko je koga zelo srah, pogostokrat reče, da ima občutek, kot da ni v telesu (najraje bi nekam spizdil). Zato je ključno, da vzdržuješ zavest v telesu.
