Reply To: Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina › Reply To: Praznina
tadej pretner
ŠESTI TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI
Za nami je pet tednov vaje povezanega dihanja (2 x dnevno po 15 minut), in naša prisotnost v sedanjem trenutku se je dovolj okrepila, da se lahko lotimo zavestnega odpravljanja reaktivnega vedenja v našem vsakdanu. Kako deluje reaktivno vedenje? Ko nas kdo ujezi, je naša reakcija usmerjena predvsem nanj, manj pa se »ukvarjamo« z razlogom, zaradi katerega menimo, da nas je ujezil. Naša običajna reakcija je tako zamera, užaljenost, včasih tistemu, katerega naš um oceni kot krivca za naše slabo razpoloženje omenimo mamo itd.
Vendar pa je dejstvo, da je tisto, kar nas vznemiri/spravi v slabo voljo … zgolj odraz naših podzavestnih problemov (dislociranih neintegriranih čustvenih energij, ki v želji, da bi se integrirale v naš energijski sistem, pritegnejo dogodke, skozi katere bi bilo to mogoče). To seveda pomeni, da človek, »ki nas je ujezil«, dejansko ni kriv za naše slabo počutje, saj je bil le orodje, skozi katerega se je ustvarila priložnost za preobrazbo. Vendar pa tega ne moremo razumeti, dokler je naša pozornost reaktivno usmerjena na subjekt/objekt, ki je bil iniciator našega slabega počutja.
Od tega tedna naprej, bodimo torej pozorni na sledeče:
-Ko nas nek dogodek, človek … vznemiri, ne usmerjajmo pozornost nanj, ampak na občutke, ki jih je v našem telesu povzročil (navala čustev, napetosti … ne skušajmo zaustaviti, ampak ga poskusimo neprizadeto opazovati). Koristno je, da občutek prepoznamo v takšni meri, da ga lahko imenujemo ( Čutim strah, jezo, žalost …).
-Bodimo pozorni na zanimiv fenomen. Ko čustvo v sebi opazujemo in ga imenujemo (Čutim …), bo temu sledila telesna reakcija (morda stisk v pleksusu, občutek, kot da nas nekaj spreleti, pospešeno bitje srca …)
-Vprašajmo se, ali je ta naša reakcija na ta tip dogodka nekaj novega, ali gre za naš povsem običajen odziv na takšne situacije. Zanesljivo je v igri drugo!
-Vprašajmo se – Kdaj se je nazadnje zgodila situacija, ki je v meni povzročila tak čustven odziv?
-Nadaljujmo z vprašanji – Kdaj se je to zgodilo pred tem? In še pred tem, in še pred tem? NA ta način ozavestimo, da gre dejansko za čustveni vzorec, s katerim se na določen tip dogodkov odzivamo in da gre dejansko za problem, ki je v nas, ne v drugih ali morebiti v določenih okoliščinah. Poskusimo priti do začetnega vzroka, zaradi katerega se je začel tak čustven odziv.
-Da bi dobili o naši čustveni reakciji še več podatkov, se notranje od situacije odmaknimo (kot da gre za nekaj, kar ni povezano z nami) in si zastavimo dvoje vprašanj:
•Na kaj me ta situacija spominja?
•Kdo se je na ta način vedel do mena, ali kdo se je na ta način vedel v moji bližini?
V začetku nam bodo v miselno polje verjetno prišli precej aktualni dogodki, situacije in ljudje. Vendar pa običajno izhaja seme tovrstnih čustvenih vzorcev iz prvih sedem, do največ 12 let življenja; poskusimo to seme najti … Videli bomo, da obstaja zelo veliko vzorcev, ki so preprosto »naučeni«, vzorcev, ki smo jih v zgodnjem otroštvu videli pri nekom, ki nam je(bil) blizu.
Še naprej izvajamo 2 x dnevno povezano dihanje.
Izjava za bujenje tega tedna je: Moji odzivi so zavestni.