Reply To: Praznina

[Cristina]

še enkrat vas vprašam kaj bi naj ta proces prisotnosti pomagal. Prišla sem namreč do točke, ko ne vidim naprej. Vsak dan mi je slabše. Pojavljajo se mi takšna eksistenčna vprašanja kot: zakaj sem tukaj, kaj naj s svojim življenjem. Je možno, da sem človek, ki ni nikoli imel ciljev v življenju, da nimam neke skrite želje, ki bi si jo želela uresničiti, pa me ovirajo vsi okoli mene in mi to ne dopuščajo? Stalno berem…zaživite polno življenje, uresničite svoje skrite želje, ki si jih do zdaj niste upali….če pa nimam tega v sebi. Kje naj to vzamem? S čim si naj osmislim življenje, da ga bom še hotela živeti? In prosim, ne napišite mi, da naj se že enkrat premaknem in začnem delati, če ne morete dojeti mojega problema. Sem na robu in tega ne potrebujem. Hočem slišati iskrene vas, brez vaših znanj o duhovnosti. Ste imeli takšen problem in kako ste se s tem spopadali. Ste se preprosto prisilili imeti tuje želje za svoje?

Lepo je če deliš