Reply To: Praznina - Forum duhovnost

Član

robi wrote: Lepo pozdravljeni

Zgleda, da je ta praznina vse “pometala” (kot mene). Moram reči, da je najmočneje name vplival šesti teden. Že prva stvar je bila ta, da sem moral tekst prepisati na roko in ga tako vsaj 10krat bolj doživel. V vsakem tednu sem doživljal najprej prve tri dni precej intenzivno, potem pa dva dni nč kaj, potem pa zadnji ali predzadnji dan spet ful.

V tem tednu sem prvič v življenju začel opažati, da se zares gibljem vsaj v določenem delu življanja po vzorcih. (Prej čisto zares tega nisem mogel verjeti.)

Govoril sem si doživljanja (za mene, ki sem se vsaj zadnja leta izogibal čustvom, je že to označevanje naredilo krasen korak): strah me je, jezen sem, žalosten sem. Pre tem “žalosten sem”, so prišle na dan vse depresije v zvezi s partnerstvom. Moj vzorec je bil takle: vstopal sem samo v zveze, kjer so me ženske potrjevale (da sem jim bil všeč tako ali drugače). Ko so kaj takega nakazale, sem bil pečen. To je bila moja “zaljubljenost” (občutek: končno me bo nekdo imel rad, končno bom nekaj) in sem se seveda obesil na ubogo dušo. Čisti energijski vampirizem (prebral v karmični diagnostiki). Zavedanje, da so pljuča čist stisnjena, v njih je tema. Ni dihanja. Energijo sprejemam v horizontalni osi. Proces se še ni povsem spucal, a vsa depresija ki sem jo potiskal (to je bilo najbolj grozno, ko me je kakšno dekle pustilo, je nastopil ta občutek: sedaj vem – to je bil občutek praznine, ki ga nisem želel sprocesirati) prihaja ven in ji to dopuščam v polni meri. Starši so rekli vedno, ni te vredna, ne objokuj… Sem mislil torej, da je z mano neki narobe in potisnil na stran.

No, toliko o moji izkušnji praznine. (Na internet lahk grem sam enkrat na teden)

Ne rabim nobene tolažbe, ker so počutim 100krat boljše (tolažba bi bila spet neki na kar se obesim, hehe).

Ajde, bodite fajn dragi moji

Hojla Robi, tud jst mam svojo detektivko. Sem pa na zelo tankem ledu med zavednim in nezavednim. Porajtam, da z ljudmi, kjer so custvene naveze mocne, zelo hitr odreagiram po nekem starem kopitu, ampak ne pustim, da bi to slo kar mimo, takoj vzamem pod drobnogled in procesiram na svoj nacin, pa tud recimo tkole cez dan, ko sem recimo ful v guzvi na delu in padem v nek obcutek, seveda ga registriram, ampak se mi ne rata izkopat iz drame obcutka, vcasih pa.

Zato sem si zamislila, da zvecer vzamem list papirja in svincnik in podrobno pregledam dan in poiscem izvore teh obcutkov, vedno pridem do prvih izkusenj kot otrok in pa naucenih miselnih vzorcev… Skratka poskusam bit potrpezljiva s sabo, ker mi pac ne uspeva se, da bi v dolocenem momentu tako zavestno delovala kot je opisano zgoraj v Tadejevi posti.

Pozdravcki, fajn bodite

Lepo je če deliš