Reply To: Praznina

[tadej pretner]

CAELI wrote:
Že en čas se mi dogaja, da se dihanje konča z jokanjem, ne morem ohranit notranje zavesti ampak me čisto povozi in potem se počutim, ko da nisem nardila nič in totalno v k…a je sploh kašna korist od tega?
A mogoče še nisem pripravljena sprejet tega al kako, notranji opazovalec se kar sesuje.
lp

Če skozi povezano dihanje pride do joka, potam pa tega joka nisi v stanju izopazovati (da mu torej pustiš, da je in ga hkrati opazuješ), ampak “dovoliš”, da se z njim identificiraš, kaj dosti nisi naredila, sploh v primeru, če te ob tem preplavijo občutki, značilni za samo samopodobo in nemoč. Odvisno tudi od tega, kakšna oseba si. Če si zelo zaprta, seveda tudi tak jok naredi nekaj dobrega, a do pravih premikov oziroma osvoboditev pride, ko ga znamo opazovati. Če sproščenih čustev ne moremo izopazovat, lahko pri nekaterih naredimo celo slabše kot nič – recimo, ko se ti sprosti strah, ti pa se z njim identificiraš – namesto da bi se strahu znebila, takšna identifikacija potrdi tisto, kar je.

Na tvojem mestu bi nekaj časa izvajal vaje za krepitev notranjega opazovalca – razne oblike zavestnega vodenja energije po telesu, ipd.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/